This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32014D0738
2014/738/EU: Commission Implementing Decision of 9 October 2014 establishing best available techniques (BAT) conclusions, under Directive 2010/75/EU of the European Parliament and of the Council on industrial emissions, for the refining of mineral oil and gas (notified under document C(2014) 7155) Text with EEA relevance
2014/738/EU: Izvedbeni sklep Komisije z dne 9. oktobra 2014 o vzpostavitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah, za rafiniranje nafte in plina (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7155) Besedilo velja za EGP
2014/738/EU: Izvedbeni sklep Komisije z dne 9. oktobra 2014 o vzpostavitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah, za rafiniranje nafte in plina (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7155) Besedilo velja za EGP
UL L 307, 28.10.2014, p. 38–82
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
28.10.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 307/38 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 9. oktobra 2014
o vzpostavitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah, za rafiniranje nafte in plina
(notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 7155)
(Besedilo velja za EGP)
(2014/738/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) in zlasti člena 13(5),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU mora Komisija organizirati izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med državami članicami, zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisijo, da se pripravijo referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz člena 3(11) navedene direktive. |
(2) |
V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnava delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, ter s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive. |
(3) |
„Zaključki o BAT“ iz člena 3(12) Direktive 2010/75/EU so ključni element referenčnih dokumentov BAT in določajo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. |
(4) |
V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za obrate iz poglavja II navedene direktive. |
(5) |
Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU zahteva, da pristojni organ določi mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) Direktive 2010/75/EU. |
(6) |
Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU določa odstopanja od zahtev iz člena 15(3) le v primerih, ko so stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata. |
(7) |
V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU zahteve za spremljanje v dovoljenju iz točke (c) člena 14(1) Direktive temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT. |
(8) |
V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU pristojni organ v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s pogoji v dovoljenju. |
(9) |
Komisija je na podlagi Sklepa z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) vzpostavila forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja. |
(10) |
V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 20. septembra 2013 pridobila mnenje foruma, ustanovljenega na podlagi Sklepa z dne 16. maja 2011, glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za rafiniranje nafte in plina in ga javno objavila. |
(11) |
Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA TA SKLEP:
Člen 1
Zaključki o BAT za rafiniranje nafte in plina, določeni v Prilogi, se sprejmejo.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 9. oktobra 2014
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.
PRILOGA
ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNOLOGIJAH (BAT) ZA RAFINIRANJE NAFTE IN PLINA
PODROČJE UPORABE | 41 |
SPLOŠNE UGOTOVITVE | 43 |
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v zrak | 43 |
Pretvorba koncentracije emisij v referenčno raven kisika | 44 |
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v vodo | 44 |
OPREDELITVE POJMOV | 44 |
1.1 |
Splošni zaključki o BAT za rafiniranje nafte in plina | 46 |
1.1.1 |
Sistemi ravnanja z okoljem | 46 |
1.1.2 |
Energijska učinkovitost | 47 |
1.1.3 |
Skladiščenje trdnih materialov in ravnanje z njimi | 48 |
1.1.4 |
Spremljanje emisij v zrak in ključni parametri postopka | 48 |
1.1.5 |
Upravljanje sistemov za obdelavo odpadnih plinov | 49 |
1.1.6 |
Spremljanje emisij v vodo | 50 |
1.1.7 |
Emisije v vodo | 50 |
1.1.8 |
Nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi | 52 |
1.1.9 |
Hrup | 53 |
1.1.10 |
Zaključki o BAT za celovito vodenje rafinerije | 53 |
1.2 |
Zaključki o BAT za proces alkilacije | 54 |
1.2.1 |
Proces alkilacije s fluorovodikovo kislino | 54 |
1.2.2 |
Proces alkilacije z žveplovo kislino | 54 |
1.3 |
Zaključki o BAT za proizvodne procese baznih olj | 54 |
1.4 |
Zaključki o BAT za postopek proizvodnje bitumna | 55 |
1.5 |
Zaključki o BAT za postopek katalitičnega krekinga fluidov | 55 |
1.6 |
Zaključki o BAT za postopek katalitičnega reforminga | 59 |
1.7 |
Zaključki o BAT za postopke koksanja | 60 |
1.8 |
Zaključki o BAT za postopke razsoljevanja | 62 |
1.9 |
Zaključki o BAT za kurilne enote | 62 |
1.10 |
Zaključki o BAT za postopek eterifikacije | 68 |
1.11 |
Zaključki o BAT za postopek izomerizacije | 69 |
1.12 |
Zaključki o BAT za rafinerijo zemeljskega plina | 69 |
1.13 |
Zaključki o BAT za postopek destilacije | 69 |
1.14 |
Zaključki o BAT za postopek obdelave produktov | 69 |
1.15 |
Zaključki o BAT za postopke skladiščenja in ravnanja | 70 |
1.16 |
Zaključki o BAT za zmanjšanje viskoznosti in druge termične postopke | 71 |
1.17 |
Zaključki o BAT za obdelavo žvepla iz odpadnih plinov | 72 |
1.18 |
Zaključki o BAT za sežige | 72 |
1.19 |
Zaključki o BAT za integrirano upravljanje emisij | 73 |
GLOSAR | 75 |
1.20 |
Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v zrak | 75 |
1.20.1 |
Prah | 75 |
1.20.2 |
Dušikovi oksidi (NOX) | 76 |
1.20.3 |
Žveplovi oksidi (SOX) | 77 |
1.20.4 |
Kombinirane tehnologije (SOx, NOx in prah) | 79 |
1.20.5 |
Ogljikov monoksid (CO) | 79 |
1.20.6 |
Hlapne organske spojine (HOS) | 79 |
1.20.7 |
Druge tehnologije | 81 |
1.21 |
Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v vodo | 82 |
1.21.1 |
Predobdelava odpadne vode | 82 |
1.21.2 |
Obdelava odpadnih voda | 82 |
PODROČJE UPORABE
V teh zaključkih o BAT so zajete nekatere industrijske dejavnosti, navedene v oddelku 1.2 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in sicer: „1.2 Rafiniranje nafte in plina“.
Ti zaključki o BAT zajemajo zlasti naslednje postopke in dejavnosti:
Dejavnost |
Poddejavnosti ali postopki, vključeni v dejavnosti |
Alkilacija |
vsi alkilacijski postopki: fluorovodikova kislina (HF), žveplova kislina (H2SO4) in trdna kislina |
Proizvodnja baznega olja |
deasfaltiranje, ekstrakcija aromatov, obdelava z voskom in končna obdelava mazalnega olja z vodikom |
Proizvodnja bitumna |
vse tehnologije od skladiščenja do aditivov končnim produktom |
Katalitični kreking |
vse vrste enot za katalitični kreking, kot na primer katalitični kreking s fluidi |
Katalitični reforming |
neprekinjeni, ciklični in polregenerativni katalitični reforming |
Koksanje |
postopki prekinjenega in neprekinjenega koksanja, kalciniranje koksa |
Ohlajanje |
tehnike ohlajanja, ki se uporabljajo v rafinerijah |
Razsoljevanje |
razsoljevanje surove nafte |
Kurilne enote za proizvodnjo energije |
kurilne enote, ki kurijo rafinerijska goriva, izključujoč enote, ki uporabljajo samo običajna ali komercialna goriva |
Eterifikacija |
proizvodnja kemikalij (npr. alkoholov in etrov, kot so MTBE, ETBE in TAME), ki se uporabljajo kot aditivi motornim gorivom |
Ločevanje plinov |
ločevanje lahkih frakcij surove nafte, npr. rafinerijski plin (RFG), utekočinjeni naftni plin (UNP) |
Postopki, ki porabljajo vodik |
hidrokreking, hidrorafiniranje, končne obdelave z vodikom, hidrokonverzija, hidroprocesiranje in postopki hidrogenacije |
Proizvodnja vodika |
delna oksidacija, parni reforming, plinski reforming in čiščenje vodika |
Izomerizacija |
izomerizacija ogljikovodikovih spojin C4, C5 in C6 |
Naprave za zemeljski plin |
obdelava zemeljskega plina (ZP), vključno z utekočinjenjem zemeljskega plina |
Polimerizacija |
polimerizacija, dimerizacija in kondenzacija |
Primarna destilacija |
atmosferska in vakuumska destilacija |
Obdelave produktov |
odstranjevanje žvepla in obdelave končnega produkta |
Skladiščenje rafinerijskih materialov in ravnanje z njimi |
skladiščenje, mešanje, nakladanje in razkladanje rafinerijskih materialov |
Zmanjšanje viskoznosti in druge termične pretvorbe |
termične obdelave, kot so zmanjšanje viskoznosti ali termični plinsko-naftni postopek |
Obdelava odpadnih plinov |
tehnologije za zmanjšanje ali odpravljanje emisij v zrak |
Obdelava odpadnih voda |
tehnologije za obdelavo odpadnih voda pred izpuščanjem |
Ravnanje z odpadki |
tehnologije za preprečevanje ali zmanjšanje nastanka odpadkov |
V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednje dejavnosti ali postopki:
— |
raziskava in proizvodnja surove nafte in zemeljskega plina, |
— |
transport surove nafte in zemeljskega plina, |
— |
trženje in distribucija produktov. |
Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so:
Referenčni dokument |
Zadeva |
Obdelava odpadnih voda in plinov/sistemi upravljanja v kemični industriji (CWW) |
tehnologije za upravljanje in obdelavo odpadnih voda |
Industrijski hladilni sistemi (ICS) |
postopki ohlajanja |
Gospodarski učinki in učinki za različne prvine okolja (ECM) |
gospodarski učinki tehnologij in učinki tehnik na različne prvine okolja |
Emisije iz skladiščenja (EFS) |
skladiščenje, mešanje, nakladanje in razkladanje rafinerijskih materialov |
Energijska učinkovitost (ENE) |
energijska učinkovitost in celovito vodenje rafinerije |
Velike kurilne naprave (LCP) |
kurjenje običajnih in komercialnih goriv |
Dejavnosti z večjimi količinami anorganskih kemikalij – amonijaka, kislin in gnojil (LVIC-AAF) |
parni reforming in čiščenje vodika |
Dejavnosti z večjimi količinami organskih kemikalij (LVOC) |
postopek eterifikacije (proizvodnja MTBE, ETBE in TAME) |
Sežiganje odpadkov (WI) |
sežiganje odpadkov |
Obdelava odpadkov (WT) |
obdelava odpadkov |
Splošna načela spremljanja (MON) |
spremljanje emisij v zrak in vodo |
SPLOŠNE UGOTOVITVE
Tehnologije, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnologije, s katerimi se zagotavlja vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.
Če ni navedeno drugače, se ti zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave.
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v zrak
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v zrak, navedene v teh zaključkih o BAT, nanašajo na koncentracije, izražene kot masa izpuščene snovi na prostornino odpadnega plina pod naslednjimi standardnimi pogoji: suhi plin pri temperaturi 273,15 K in tlaku 101,3 kPa.
Za neprekinjene meritve |
Ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanašajo na mesečne povprečne vrednosti, ki so povprečja vseh veljavnih urnih povprečnih vrednosti, izmerjenih v obdobju enega meseca. |
Za občasne meritve |
Ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanašajo na povprečno vrednost treh naključnih vzorcev, ki se odvzemajo vsaj 30 minut. |
Za kurilne enote, postopke katalitičnega krekinga in enote za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina so referenčni pogoji za kisik prikazani v preglednici 1.
Preglednica 1
Referenčni pogoji za ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, v zvezi z emisijami v zrak
Dejavnosti |
Enota |
Referenčni pogoji za kisik |
Kurilna enota na tekoča ali plinasta goriva z izjemo plinskih turbin in motorjev |
mg/Nm3 |
3 vol. % kisika |
Kurilna enota, ki uporablja trda goriva |
mg/Nm3 |
6 vol. % kisika |
Plinske turbine (vključno plinske turbine s kombiniranim ciklom – CCGT) in motorji |
mg/Nm3 |
15 vol. % kisika |
Postopek katalitičnega krekinga (regenerator) |
mg/Nm3 |
3 vol. % kisika |
Enota za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina (1) |
mg/Nm3 |
3 vol. % kisika |
Pretvorba koncentracije emisij v referenčno raven kisika
Koncentracija emisij pri referenčni ravni kisika se izračuna z naslednjo formulo (glej preglednico 1):
Pri čemer je:
ER (mg/Nm3) |
: |
koncentracija emisij, povezana z referenčno ravnjo kisika OR |
OR (vol. %) |
: |
referenčna raven kisika |
EM (mg/Nm3) |
: |
koncentracija emisij, povezana z izmerjeno ravnjo kisika OM |
OM (vol. %) |
: |
izmerjena raven kisika |
Čas povprečenja in referenčni pogoji v zvezi z emisijami v vodo
Če ni navedeno drugače, se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije v vodo iz teh zaključkov o BAT, nanašajo na koncentracije (masa izpuščenih snovi na prostornino vode), izražene v mg/l.
Če ni navedeno drugače, je čas povprečenja glede ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, opredeljen takole:
Dnevno povprečje |
Povprečje 24-urnega obdobja vzorčenja, vzeto kot sorazmerni sestavljeni vzorec toka ali, če je dokazana zadostna stabilnost pretoka, iz časovno sorazmernega vzorca. |
Letno/mesečno povprečje |
Povprečje vseh dnevnih povprečij, dobljenih v letu/mesecu, ponderirano glede na dnevne pretoke. |
OPREDELITVE POJMOV
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Uporabljen izraz |
Opredelitev |
Enota |
Segment/poddel obrata, v katerem se izvaja specifična procesna operacija. |
Nova enota |
Enota, prvič nameščena na lokaciji obrata po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev enote na obstoječih temeljih obrata po objavi teh zaključkov o BAT. |
Obstoječa enota |
Enota, ki ni nova enota. |
Procesni odpadni plin |
Zbrani plin, ki je nastal pri postopku, ki ga je treba obdelati, npr. v enoti za odstranjevanje kislega plina in enoti za rekuperiranje žvepla (SRU). |
Dimni plin |
Izpušni plin, ki izstopa iz enote po koraku oksidacije, v splošnem zgorevanja (npr. regenerator, Clausova enota). |
Preostali plin |
Običajno ime za izpušni plin iz SRU (v splošnem Clausov proces). |
HOS |
Hlapne organske spojine, kot so opredeljene v členu 3(45) Direktive 2010/75/EU. |
NMVOC |
HOS, razen metana |
Difuzne emisije HOS |
Nekanalizirane emisije HOS, ki niso spuščene preko specifičnih emisijskih točk, kot so odvodniki. Lahko izvirajo iz virov s „področja“ (npr. cisterne) ali virov „točk“ (npr. cevne prirobnice). |
NOX, izražen kot NO2 |
Vsota dušikovega oksida (NO) in dušikovega dioksida (NO2), izražena kot NO2. |
SOX, izražen kot SO2 |
Vsota žveplovega dioksida (SO2) in žveplovega trioksida (SO3), izražena kot SO2. |
H2S |
Vodikov sulfid. Karbonil sulfid in merkaptan nista vključena. |
Vodikov klorid, izražen kot HCl |
Vsi plinasti kloridi, izraženi kot HCl. |
Vodikov fluorid, izražen kot HF |
Vsi plinasti fluoridi, izraženi kot HF. |
Enota FCC |
Katalitični kreking s fluidi: postopek pretvorbe za nadgraditev težkih ogljikovodikov z uporabo toplote in katalizatorja, da se razbijejo velike ogljikovodikove molekule v lažje molekule. |
SRU |
Enota za rekuperiranje žvepla. Glej opredelitev v oddelku 1.20.3. |
Rafinerijsko gorivo |
Trd, tekoč ali plinast kurilni material iz korakov destilacije in pretvorbe pri rafiniranju surove nafte. Primeri so rafinerijski gorivni plin (RFG), sintezni plin in rafinerijska olja, naftni koks. |
RFG |
Rafinerijski plin: odpadni plini iz enot za destilacijo ali pretvorbo, ki se uporabljajo kot gorivo. |
Kurilna enota |
Enota, ki kuri samo rafinerijska goriva ali druga goriva za proizvodnjo energije na lokaciji rafinerije, kot so kotli (razen kotli na CO), industrijske peči in plinske turbine. |
Neprekinjena meritev |
Meritev, pri kateri se uporablja „avtomatiziran merilni sistem“ (AMS) ali „trajni sistem za spremljanje emisij“ (CEMS), ki je trajno nameščen na lokaciji. |
Občasna meritev |
Določanje merjene veličine v določenih časovnih intervalih z uporabo ročnih ali avtomatiziranih referenčnih metod. |
Posredno spremljanje emisij v zrak |
Ocena koncentracije emisij dimnih plinov iz onesnaževala, pridobljena z ustrezno kombinacijo meritev nadomestnih kazalnikov (kot so vsebnost O2, vsebnost žvepla in dušika v dovajanem materialu/gorivu) izračunov in občasnimi meritvami odvodnikov. Uporaba razmerij emisij na podlagi vsebnosti S v gorivu je en primer posrednega spremljanja. Drugi primer posrednega spremljanja je uporaba PEMS. |
Sistem za prediktivno spremljanje emisij (PEMS) |
Sistem za določanje koncentracije emisij onesnaževala na podlagi njegovega razmerja s številom značilnih trajno spremljanih procesnih parametrov (npr. poraba gorivnega plina, razmerje zrak/gorivo) in podatkov o kakovosti goriva ali dovedenega materiala (npr. vsebnost žvepla) vira emisije. |
Hlapne tekoče ogljikovodikove spojine |
Naftni derivati s parnim tlakom po Reidu (RVP), večjim od 4 kPa, kot sta nafta in aromati. |
Stopnja rekuperacije |
Odstotni delež NMVOC, pridobljenih iz tokov, speljanih v enoto za rekuperacijo hlapov (VRU) |
1.1 Splošni zaključki o BAT za rafiniranje nafte in plina
Poleg splošnih zaključkov o BAT iz tega oddelka veljajo tudi zaključki o BAT za posamezni postopek v oddelkih 1.2–1.19.
1.1.1 Sistemi ravnanja z okoljem
BAT 1. |
Najboljša razpoložljiva proizvodna tehnologija za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti naprav za rafiniranje nafte in plina je izvajanje in upoštevanje sistema ravnanja z okoljem (EMS), ki vključuje vse naslednje lastnosti:
|
Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) bosta običajno povezana z vrsto, obsegom in kompleksnostjo obrata ter njegovimi morebitnimi vplivi na okolje.
1.1.2 Energijska učinkovitost
BAT 2. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zagotavljanje učinkovite rabe energije je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.1.3 Skladiščenje trdnih materialov in ravnanje z njimi
BAT 3. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje emisij prahu pri skladiščenju prašnih materialov in ravnanja z njimi je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.1.4 Spremljanje emisij v zrak in ključni parametri postopka
BAT 4. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje emisij v zrak z uporabo tehnologij spremljanja, ki so skladne s standardi EN, pri čemer je najmanjša pogostost spremljanja navedena v nadaljevanju. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnologija uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.
|
BAT 5. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje ustreznih procesnih parametrov, vezanih na emisije onesnaževal, pri katalitičnem krekingu in zgorevalnih enotah z uporabo ustreznih tehnologij in vsaj tako pogosto, kot je navedeno v nadaljevanju.
|
BAT 6. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje difuznih emisij HOS v zrak s celotne lokacije z uporabo vseh naslednjih tehnologij:
|
Uporabna dopolnilna tehnologija je pregledovanje in kvantifikacija emisij z lokacije s periodičnimi pregledi z optičnimi absorpcijskimi tehnikami, kot sta DIAL („differential absorption light detection and ranging“) (DIAL) ali SOF („solar occultation flux“).
Glej oddelek 1.20.6.
1.1.5 Upravljanje sistemov za obdelavo odpadnih plinov
BAT 7. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje emisij v zrak je upravljanje enot za odstranjevanje kislih plinov, enot za rekuperiranje žvepla in vseh drugih sistemov za obdelavo odpadnih plinov z visoko razpoložljivostjo in optimalno zmogljivostjo. |
Za obratovalne pogoje, ki niso običajni obratovalni pogoji, je treba opredeliti posebne postopke, še zlasti:
(i) |
med zagonom in ustavitvijo; |
(ii) |
med drugimi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na pravilno delovanje sistemov (npr. redno in izredno vzdrževalno delo ter čistilne operacije enot in/ali sistema za obdelavo odpadnega plina); |
(iii) |
v primeru nezadostnega pretoka odpadnih plinov ali temperature, kar preprečuje uporabo sistema za obdelavo odpadnih plinov pri polni zmogljivosti. |
BAT 8. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje emisij amonijaka (NH3) v zrak, kadar se uporabljajo tehnike selektivne katalitične redukcije (SCR) ali selektivne nekatalitične redukcije (SNCR), je vzdrževanje primernih delovnih pogojev sistemov za obdelavo odpadnih plinov pri SCR ali SNCR, da se omejijo emisije nereagiranega NH3. Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 2. Preglednica 2 Ravni emisij amonijaka (NH3) v zrak za kurilno ali procesno enoto, kjer se uporabljata tehnologiji SCR ali SNCR, ki ustrezata najboljši razpoložljivi tehnologiji
|
BAT 9. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev in zmanjšanje emisij v zrak, kadar se uporablja enota za odstranjevanje kisle vodne pare, je odvajanje kislih odpadnih plinov iz te enote v SRU ali kateri koli ekvivalentni sistem za obdelavo plinov. Najboljša razpoložljiva tehnologija ne zajema neposrednega sežiga neobdelanih plinov, odstranjenih iz kisle vode. |
1.1.6 Spremljanje emisij v vodo
BAT 10. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija je spremljanje emisij v vodo z uporabo tehnologij spremljanja, ki so skladne s standardi EN, pri čemer je pogostost spremljanja vsaj takšna, kot je navedena v preglednici 3. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnologija uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki. |
1.1.7 Emisije v vodo
BAT 11. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje porabe vode in količine kontaminirane vode je uporaba vse tehnologije, navedene v nadaljevanju.
|
BAT 12. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisijske obremenitve onesnaževal v izpust odpadne vode v sprejemno vodno maso je odstranjevanje netopnih in topnih onesnaževalnih snovi z uporabo vseh tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 3.
BAT 13. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za morebitno nadaljnje odstranjevanje organskih snovi ali dušika je izvajanje dodatnega koraka obdelave, kot je opisano v oddelku 1.21.2. Preglednica 3 Ravni emisij za neposredne odplake odpadnih voda iz rafiniranja nafte in plina in pogostosti spremljanja, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (13)
|
1.1.8 Nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi
BAT 14. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev oziroma, kjer to ni mogoče, zmanjšanje nastajanja odpadkov je sprejetje in izvajanje načrta ravnanja z odpadki, ki prednostno zagotavlja, da so odpadki pripravljeni za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo ali zavrženje. |
BAT 15. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje količine blata, namenjenega za obdelavo ali odstranjevanje, je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 16. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje nastajanja odpadkov iz uporabljenih trdih katalizatorjev je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.1.9 Hrup
BAT 17. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje hrupa je uporaba ene tehnologije ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju:
|
1.1.10 Zaključki o BAT za celovito vodenje rafinerije
BAT 18. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje difuznih emisij HOS je uporaba tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.2 Zaključki o BAT za proces alkilacije
1.2.1 Proces alkilacije s fluorovodikovo kislino
BAT 19. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev emisij fluorovodikove kisline (HF) v zrak iz procesa alkilacije s fluorovodikovo kislino je uporaba mokrega čiščenja z alkalno raztopino za obdelavo plinskih tokov, ki ne kondenzirajo, pred odvajanjem v sežig. |
Glej oddelek 1.20.3.
Tehnologija je na splošno ustrezna. Zaradi nevarne narave fluorovodikove kisline je treba upoštevati varnostne zahteve.
BAT 20. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev emisij v vodo iz procesa alkilacije s fluorovodikovo kislino je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.2.2 Proces alkilacije z žveplovo kislino
BAT 21. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v vodo iz procesa alkilacije z žveplovo kislino je zmanjšanje uporabe žveplove kisline z regeneriranjem uporabljene kisline in nevtraliziranje odpadne vode, ki je nastala pri tem postopku, preden se usmeri v čiščenje odpadne vode. |
1.3 Zaključki o BAT za proizvodne procese baznih olj
BAT 22. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev in zmanjšanje emisij nevarnih snovi v zrak in vodo iz proizvodnih procesov baznih olj je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.4 Zaključki o BAT za postopek proizvodnje bitumna
BAT 23. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev in zmanjšanje emisij v zrak iz postopka proizvodnje bitumna je obdelava plinov z vrha kolone z uporabo ene izmed tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.5 Zaključki o BAT za postopek katalitičnega krekinga fluidov
BAT 24. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 4.
Preglednica 4
Ravni emisij za emisije NOX v zrak iz regeneratorja v procesu katalitičnega krekinga, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Tip enote/režim zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
NOX, izražen kot NO2 |
nova enota/režim vsega zgorevanja |
< 30–100 |
obstoječa enota/režim popolnega zgorevanja |
< 100–300 (19) |
|
obstoječa enota/režim delnega zgorevanja |
100–400 (19) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 25. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 5.
Preglednica 5
Ravni emisij za emisije prahu v zrak iz regeneratorja v postopku katalitičnega krekinga, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta enote |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (20) (mg/Nm3) |
Prah |
nova enota |
10–25 |
obstoječa enota |
10–50 (21) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 26. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij SOX v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 6.
Preglednica 6
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak iz regeneratorja v postopku katalitičnega krekinga, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Tip enot/režim |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
SO2 |
nove enote |
≤ 300 |
obstoječe enote/popolno zgorevanje |
< 100–800 (22) |
|
obstoječe enote/delno zgorevanje |
100–1 200 (22) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 27. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij ogljikovega monoksida (CO) v zrak iz postopka katalitičnega krekinga (regenerator) je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 7.
Preglednica 7
Ravni emisij za emisije ogljikovega monoksida v zrak iz regeneratorja v postopku katalitičnega krekinga za režim delnega zgorevanja, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Režim zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Ogljikov monoksid, izražen kot CO |
režim delnega zgorevanja |
≤ 100 (23) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
1.6 Zaključki o BAT za postopek katalitičnega reforminga
BAT 28. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij polikloriranih dibenzodioksinov/furanov (PCDD/F) v zrak iz enote za katalitični reforming je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.7 Zaključki o BAT za postopke koksanja
BAT 29. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz postopkov proizvodnje koksa je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
BAT 30. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij NOX v zrak iz postopka kalciniranja zelenega koksa je uporaba selektivne nekatalitske redukcije (SNCR). |
Glej oddelek 1.20.2.
Uporabnost tehnologije SNCR (zlasti glede zadrževalnega časa in razpona temperature) je lahko omejena zaradi specifičnosti postopka kalciniranja.
BAT 31. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij SOX v zrak iz postopka kalciniranja zelenega koksa je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 32. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij prahu v zrak iz postopka kalciniranja zelenega naftnega koksa je uporaba kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 8.
Preglednica 8
Ravni emisij za emisije prahu v zrak iz enote za kalciniranje zelenega koksa, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Prah |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
1.8 Zaključki o BAT za postopke razsoljevanja
BAT 33. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje porabe vode in emisij v vodo iz postopka razsoljevanja je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.9 Zaključki o BAT za kurilne enote
BAT 34. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij NOX v zrak iz kurilnih enot je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednice 9, 10 in 11.
Preglednica 9
Ravni emisij za emisije NOX v zrak iz plinske turbine, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta opreme |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (26) (mesečno povprečje) (mg/Nm3 pri 15 % O2) |
NOX, izražen kot NO2 |
plinska turbina (vključno plinska turbina s kombiniranim ciklom – CCGT) in turbina s kombiniranim ciklom integriranega uplinjevanja (IGCC) |
40–120 (obstoječa turbina) |
20–50 (nova turbina) (27) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
Preglednica 10
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij za emisije NOX v zrak iz plinske zgorevalne enote, z izjemo plinskih turbin
Kazalnik |
Tip zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
NOX, izražen kot NO2 |
kurjenje s plinom |
30–150 za obstoječo enoto (28) |
30–100 za novo enoto |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
Preglednica 11
Ravni emisij za emisije NOX v zrak iz kurilne enote s kombiniranim gorivom z izjemo plinskih turbin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
NOX, izražen kot NO2 |
kurilna enota s kombiniranim gorivom |
30–300 |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 35. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij prahu in kovin v zrak iz zgorevalnih enot je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja napak, kot so:
|
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni emisij: glej preglednico 12.
Preglednica 12
Ravni emisij za emisije prahu v zrak iz kurilne enote s kombiniranim gorivom z izjemo plinskih turbin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Vrsta zgorevanja |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Prah |
kurjenje s kombiniranim gorivom |
5–50 |
5–25 za novo enoto < 50 MW |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 36. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij SOX v zrak iz zgorevalnih enot je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju. |
I. |
Primarne ali na postopek vezane tehnologije na podlagi izbora ali obdelave goriva, kot so:
|
II. |
Sekundarne tehnologije ali tehnologije odpravljanja posledic, kot so:
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednici 13 in 14.
Preglednica 13
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak iz kurilne enote, ki kuri rafinerijski kurilni plin (RFG) z izjemo plinskih turbin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
SO2 |
5–35 (33) |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
Preglednica 14
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak iz kurilnih enot s kombiniranim gorivom z izjemo plinskih turbin in stacionarnih plinskih motorjev, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Ta raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanaša na ponderirane povprečne emisije iz obstoječih kurilnih enot s kombiniranim gorivom znotraj rafinerije z izjemo plinskih turbin in stacionarnih plinskih motorjev.
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
SO2 |
35–600 |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
BAT 37. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij ogljikovega monoksida (CO) v zrak iz zgorevalnih enot je uporaba nadzora delovanja zgorevanja. |
Glej oddelek 1.20.5.
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 15.
Preglednica 15
Ravni emisij za emisije ogljikovega monoksida v zrak iz kurilne enote, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (mesečno povprečje) (mg/Nm3) |
Ogljikov monoksid, izražen kot CO |
≤ 100 |
S tem povezano spremljanje je v BAT 4.
1.10 Zaključki o BAT za postopek eterifikacije
BAT 38. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v zrak iz postopka eterifikacije je zagotovitev ustrezne obdelave procesnih odpadnih plinov, tako da se preusmerijo v sistem rafinerijskega kurilnega plina. |
BAT 39. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje škod pri biološki obdelavi je uporaba shranjevalne cisterne in ustrezno upravljanje načrta proizvodnje enote za nadziranje raztopljene vsebnosti toksičnih komponent (npr. metanola, mravljinčne kisline, etrov) iz toka odpadne vode pred končno obdelavo. |
1.11 Zaključki o BAT za postopek izomerizacije
BAT 40. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij kloriranih spojin v zrak je optimiziranje uporabe kloriranih organskih spojin, ki se uporabljajo za vzdrževanje aktivnosti katalizatorja, kadar se uporablja tak postopek, ali uporaba nekloriranih katalitičnih sistemov. |
1.12 Zaključki o BAT za rafinerijo zemeljskega plina
BAT 41. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida v zrak iz naprave za zemeljski plin je uporaba zaključka BAT 54. |
BAT 42. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov (NOX) v zrak iz naprave za zemeljski plin je uporaba zaključka BAT 34. |
BAT 43. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje emisij živega srebra, kadar je prisotno v surovem zemeljskem plinu, je odstranitev živega srebra in ponovna pridobitev blata, ki vsebuje živo srebro, za odstranitev odpadkov. |
1.13 Zaključki o BAT za postopek destilacije
BAT 44. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev ali zmanjšanje nastanka toka odpadne vode iz postopka destilacije je uporaba vakuumskih črpalk s tekočinskim obročem ali površinskih kondenzatorjev. |
Morda ni ustrezna v nekaterih primerih nadgradnje. Pri novih enotah bodo morda potrebne vakuumske črpalke, bodisi v kombinaciji s parnimi ejektorji ali brez njih, za doseganje višjega vakuuma (10 mm Hg). Na voljo mora biti tudi rezerva, če vakuumska črpalka odpove.
BAT 45. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje onesnaženja vode iz postopka destilacije je preusmeritev kisle vode v enoto za odstranjevanje. |
BAT 46. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v zrak iz enot za destilacijo je zagotovitev ustrezne obdelave procesnih odpadnih plinov, zlasti odpadnih plinov, ki ne kondenzirajo, z odstranjevanjem kislih plinov pred nadaljnjo uporabo. |
Na splošno uporabna za surove in vakuumske destilacijske enote. Ni uporabna za samostojne rafinerije maziv in bitumna z emisijami žveplovih spojin, manjšimi od 1 t/dan. V specifičnih rafinerijskih sestavah je lahko ustreznost omejena zaradi potrebe po npr. velikih ceveh, kompresorjih ali dodatni zmogljivosti obdelave amina.
1.14 Zaključki o BAT za postopek obdelave produktov
BAT 47. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v zrak iz postopka obdelave produktov je zagotovitev ustreznega odstranjevanja odpadnih plinov, zlasti dišečega izrabljenega zraka iz enot za razžveplanje, tako da se usmerijo v uničenje, npr. s sežigom. |
Na splošno ustrezna za postopke obdelave produktov, kjer se lahko tokovi plinov varno obdelajo v enotah za uničenje. Iz varnostnih razlogov ni uporabna za enote za razžveplanje.
BAT 48. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje nastajanja odpadkov in odpadne vode, kadar se uporablja postopek obdelave produktov z jedkalom, je uporaba kaskadne kavstične raztopine in globalnega ravnanja z uporabljenim jedkalom, vključno z recikliranjem po ustrezni obdelavi, npr. z odstranjevanjem. |
1.15 Zaključki o BAT za postopke skladiščenja in ravnanja
BAT 49. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij HOS v zrak iz skladiščenja hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba shranjevalnih cistern s plavajočim pokrovom, ki so opremljene s tesnili visoke učinkovitosti, ali cisterne s fiksnim pokrovom, ki je povezana s sistemom rekuperacije hlapov. |
Tesnila visoke učinkovitosti so posebne naprave za omejevanje izgub hlapov, npr. izboljšana primarna tesnila, dodatna večkratna (sekundarna ali terciarna) tesnila (glede na emitirano količino).
Ustreznost visoko učinkovitih tesnil je lahko omejena za terciarna tesnila, ki so naknadno dodana obstoječim cisternam.
BAT 50. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij HOS v zrak iz skladiščenja hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 51. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij v tla ali podtalnico iz skladiščenja tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
BAT 52. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečevanje ali zmanjšanje emisij HOS v zrak pri nakladanju in razkladanju hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin je uporaba ene ali kombinacije tehnologij, navedenih v nadaljevanju, da se doseže vsaj 95-odstotna stopnja rekuperacije.
|
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 16.
Preglednica 16
Ravni emisij za emisije HOS, ki ne vsebujejo metana, in benzena v zrak pri nakladanju in razkladanju hlapnih tekočih ogljikovodikovih spojin, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Kazalnik |
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (urno povprečje) (36) |
NMVOC |
|
Benzen (38) |
< 1 mg/Nm3 |
1.16 Zaključki o BAT za zmanjšanje viskoznosti in druge termične postopke
BAT 53. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v vodo iz zmanjšanja viskoznosti in drugih termičnih postopkov je zagotovitev ustrezne obdelave tokov odpadne vode z uporabo tehnologij iz zaključka BAT 11. |
1.17 Zaključki o BAT za obdelavo žvepla iz odpadnih plinov
BAT 54. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij žvepla v zrak iz odpadnih plinov, ki vsebujejo vodikove sulfide (H2S), je uporaba vseh tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
Ravni okoljske učinkovitosti (BAT-AEPL), ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 17.
Preglednica 17
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni za sistem rekuperiranja žvepla (H2S) iz odpadnih plinov
|
Najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoča raven okoljske učinkovitosti (mesečno povprečje) |
Odstranjevanje kislih plinov |
Doseči odstranitev vodikovih sulfidov (H2S) v obdelanem RFG-ju, da se izpolni raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, v zvezi s kurjenjem s plinom za BAT 36. |
Učinkovitost rekuperacije žvepla (40) |
nova enota: 99,5 – > 99,9 % |
obstoječa enota: ≥ 98,5 % |
S tem povezano spremljanje je opisan v BAT 4.
1.18 Zaključki o BAT za sežige
BAT 55. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za preprečitev emisij v zrak iz sežigov je uporaba sežiganja samo iz varnostnih razlogov ali pri nerutinskih pogojih obratovanja (npr. zagoni, ustavitve). |
BAT 56. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za zmanjšanje emisij v zrak iz sežigov, kadar se sežigom ni mogoče izogniti, je uporaba tehnologij, navedenih v nadaljevanju.
|
1.19 Zaključki o BAT za integrirano upravljanje emisij
BAT 57. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za doseganje splošnega zmanjšanja emisij NOX v zrak iz kurilnih enot in enot za katalitični kreking tekočin (FCC) je uporaba integrirane tehnologije za upravljanje emisij kot alternativo za uporabo BAT 24 in BAT 34. |
Tehnologija je sestavljena iz upravljanja emisij NOX iz več ali vseh kurilnih enot in enot FCC na lokaciji rafinerije na integriran način z izvajanjem in uporabo najustreznejše kombinacije BAT v različnih enotah in z nadziranjem učinkovitosti le-teh, tako da so končne skupne emisije enake ali nižje od emisij, ki bi jih dosegli z uporabo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz BAT 24 in BAT 34 v vsaki enoti posebej.
Ta tehnologija je zlasti primerna za lokacije za rafiniranje nafte:
— |
z ugotovljeno zapletenostjo lokacije, z več povezanimi zgorevalnimi in procesnimi enotami v smislu njihovih surovin in dovajanja energije; |
— |
s pogostimi prilagajanji postopka, ki so potrebne zaradi kakovosti prejetih surovin; |
— |
s tehnično potrebo, da se uporabi del procesnih ostankov kot notranja goriva, kar zahteva pogoste prilagodite mešanice goriv v skladu z zahtevami procesa. |
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 18.
Poleg tega za vsako novo kurilno enoto ali novo enoto FCC, ki je vključena v integriran sistem upravljanja emisij, še vedno veljajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedene v BAT 24 in BAT 34.
Preglednica 18
Ravni emisij za emisije NOx v zrak, kadar se uporablja BAT 57, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije NOx iz enot, ki jih zadeva BAT 57, izražene v mg/Nm3 kot mesečna povprečna vrednost, je enaka ali manjša od ponderiranega povprečja za koncentracije NOx (izražene v mg/Nm3 kot mesečno povprečje), ki bi bile dosežene, če bi v praksi pri vsaki od teh enot uporabili tehnologije, ki bi omogočale zadevnim enotam, da bi dosegle naslednje:
(a) |
za enote za postopek (regenerator) katalitičnega krekinga: razpon ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, naveden v preglednici 4 (BAT 24); |
(b) |
za kurilne enote, ki kurijo rafinerijska goriva sama ali hkrati z drugimi gorivi: razpone ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedene v preglednicah 9, 10 in 11 (BAT 34). |
Ta raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je izražena z naslednjo formulo:
Opombe:
1. |
Ustrezni referenčni pogoji za kisik so tisti, ki so opredeljeni v preglednici 1. |
2. |
Tehtanje ravni emisij iz posameznih enot se opravi na podlagi količine pretoka dimnih plinov iz zadevne enote, izražene kot mesečna povprečna vrednost (Nm3/uro), ki je reprezentativna za normalno obratovanje te enote znotraj rafinerijskega obrata (ob uporabi referenčnih pogojev pod opombo 1). |
3. |
V primeru znatnih in strukturnih sprememb goriva, ki vplivajo na ustrezno raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za enoto ali drugih znatnih in strukturnih sprememb v naravi ali delovanju zadevnih enot, ali v primeru njihove premestitve ali razširitve ali dodajanja kurilnih enot ali enot FCC, je treba raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je opredeljena v preglednici 18, temu ustrezno prilagoditi. |
Monitoring v povezavi z BAT 57
BAT za nadziranje emisij NOx v skladu s tehnologijo integriranega upravljanja emisij je tak kot v BAT 4, dopolnjen z naslednjim:
— |
načrtom spremljanja, ki vključuje opis postopkov, ki se spremljajo, seznam virov emisij in tokove (produkti, odpadni plini) virov, ki se spremljajo za vsak postopek ter opis uporabljene metodologije (izračuni, meritve) in domneve ter s tem povezana raven zaupanja; |
— |
neprekinjenim spremljanjem hitrosti pretoka dimnih plinov iz zadevnih enot, bodisi z neposredno meritvijo bodisi z enakovredno metodo; |
— |
sistemom za upravljanje podatkov za zbiranje, obdelavo in sporočanje vseh podatkov o spremljanju, ki so potrebni za ugotavljanje emisij iz virov, ki jih vključuje integrirana tehnologija za upravljanje z emisijami. |
BAT 58. |
Najboljša razpoložljiva tehnologija za doseganje splošnega zmanjšanja emisij SO2 v zrak iz kurilnih enot, enot za katalitični kreking tekočin (FCC) in enot za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina je uporaba integrirane tehnologije za upravljanje z emisijami kot alternative za uporabo BAT 26, BAT 36 in BAT 54. |
Tehnologija je sestavljena iz upravljanja z emisijami SO2 iz več ali vseh kurilnih enot, enot FCC in enot za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina na lokaciji rafinerije na integriran način z izvajanjem in uporabo najustreznejše kombinacije BAT v različnih enotah in z nadziranjem učinkovitosti teh, tako da so končne skupne emisije enake ali manjše od emisij, ki bi jih dosegli z uporabo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, iz BAT 26 in BAT 36 v vsaki enoti posebej in z uporabo najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni okoljske učinkovitosti, ki je navedena v BAT 54.
Ta tehnologija je zlasti primerna za lokacije za rafiniranje nafte:
— |
z ugotovljeno zapletenostjo lokacije, z več povezanimi kurilnimi in procesnimi enotami v smislu njihovih surovin in dovajanja energije; |
— |
s pogostimi prilagajanji postopka, ki so potrebne zaradi kakovosti prejetih surovin; |
— |
s tehnično potrebo, da se uporabi del procesnih ostankov kot notranja goriva, kar zahteva pogoste prilagodite mešanice goriv v skladu z zahtevami procesa. |
Ravni emisij, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji: glej preglednico 19.
Poleg tega za vsako novo kurilno enoto, novo enoto FCC ali novo enoto za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina, ki je vključena v integriran sistem upravljanja z emisijami, še vedno veljajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, navedene v BAT 26 in BAT 36 in najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni okoljske učinkovitosti, navedene v BAT 54.
Preglednica 19
Ravni emisij za emisije SO2 v zrak, kadar se uporablja BAT 58, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji
Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za emisije SO2 iz enot, ki jih zadeva BAT 58, izražene v mg/Nm3 kot mesečna povprečna vrednost, je enaka ali manjša od ponderiranega povprečja za koncentracije SO2 (izražene v mg/ Nm3 kot mesečno povprečje), ki bi bile dosežene, če bi v praksi pri vsaki od teh enot uporabili tehnologije, ki bi omogočale zadevnim enotam, da bi dosegle naslednje:
(a) |
za enote za postopek (regenerator) katalitičnega krekinga: razpon ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, naveden v preglednici 6 (BAT 26); |
(b) |
za kurilne enote, ki kurijo rafinerijska goriva sama ali hkrati z drugimi gorivi: razpon ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, naveden v preglednici 13 in preglednici 14 (BAT 36); in |
(c) |
za enote za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina: razpone najboljši razpoložljivi tehnologiji ustrezajoče ravni okoljske učinkovitosti, navedene v preglednici 17 (BAT 54). |
Ta raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je izražena z naslednjo formulo:
Opombe:
1. |
Ustrezni referenčni pogoji za kisik so tisti, ki so opredeljeni v preglednici 1. |
2. |
Tehtanje ravni emisij iz posameznih enot se opravi na podlagi količine pretoka dimnih plinov iz zadevne enote, izražene kot mesečna povprečna vrednost (Nm3/uro), ki je reprezentativna za normalno delovanje te enote znotraj rafinerijskega obrata (ob uporabi referenčnih pogojev pod opombo 1). |
3. |
V primeru znatnih in strukturnih sprememb goriva, ki vplivajo na ustrezno raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, za enoto ali drugih znatnih in strukturnih sprememb v naravi ali delovanju zadevnih enot, ali v primeru njihove premestitve ali razširitve ali dodajanja kurilnih enot, enot FCC ali enot za rekuperiranje žvepla iz odpadnega plina, je treba raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je opredeljena v preglednici 19, temu ustrezno prilagoditi. |
Monitoring v povezavi z BAT 58
BAT za nadziranje emisij SO2 v skladu s tehnologijo integriranega upravljanja emisij je tak kot v BAT 4, dopolnjen z naslednjim:
— |
načrtom spremljanja, ki vključuje opis postopkov, ki se spremljajo, seznam virov emisij in tokove (produkti, odpadni plini) virov, ki se spremljajo za vsak postopek ter opis uporabljene metodologije (izračuni, meritve) in domneve ter s tem povezana raven zaupanja; |
— |
neprekinjenim spremljanjem hitrosti pretoka dimnih plinov iz zadevnih enot, bodisi z neposredno meritvijo bodisi z enakovredno metodo; |
— |
sistemom za upravljanje podatkov za zbiranje, obdelavo in sporočanje vseh podatkov o spremljanju, ki so potrebni za ugotavljanje emisij iz virov, ki jih vključuje integrirana tehnologija za upravljanje z emisijami. |
GLOSAR
1.20 Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v zrak
1.20.1 Prah
Tehnologija |
Opis |
Elektrostatični filter (ESP) |
Pri uporabi elektrostatičnih filtrov delci postanejo nabiti in se ločijo pod vplivom električnega polja. Elektrostatični filtri lahko delujejo v najrazličnejših pogojih. Učinkovitost odstranjevanja je lahko odvisna od števila polj, zadrževalnega časa (velikosti), lastnosti katalizatorja in višje ležečih naprav za odstranjevanje delcev. Pri enotah FCC se običajno uporabljajo ESP s tremi polji in ESP s štirimi polji. ESP se lahko uporabljajo v suhem režimu ali z vbrizgom amonijaka za izboljšanje pobiranja delcev. Pri kalciniranem zelenem koksu je lahko učinkovitost zajemanja z EPS zmanjšana zaradi tega, ker se delci koksa težko električno nabijejo |
Večstopenjski ciklonski separatorji |
Naprava ali sistem za ciklonsko zbiranje, nameščena po dveh stopnjah ciklonov. Na splošno je poznan kot tretjestopenjski separator, njegova konfiguracija je sestavljena iz ene same posode, ki vsebuje veliko običajnih ciklonov ali izboljšano tehnologijo vrtinčne cevi. Pri FCC je učinkovitost pretežno odvisna od koncentracije delcev in velikostne porazdelitve drobnih delcev katalizatorja nižje od regeneratorjevih notranjih ciklonov |
Centrifugalni pralniki |
Centrifugalni pralniki imajo kombinacijo ciklonskega principa in intenziven stik z vodo, npr. venturijev pralnik. |
Filter s povratnim čiščenjem tretje stopnje |
Keramični ali sintrani kovinski filtri s povratnim tokom, kjer se po zadržanju na površini kot kolač trdni delci odstranijo s sproženjem povratnega toka. Odstranjeni trdi delci se potem očistijo iz sistema filtrov. |
1.20.2 Dušikovi oksidi (NOX)
Tehnologija |
Opis |
||||
Spremembe zgorevanja |
|||||
Stopenjsko zgorevanje |
|
||||
Recirkulacija dimnih plinov |
Ponovno vbrizganje odpadnega plina iz peči v plamen, da se zmanjša vsebnost kisika in s tem temperatura plamena. Posebni gorilniki uporabljajo notranjo recirkulacijo zgorevalnih plinov za ohlajanje jedra plamenov in zmanjšanje vsebnosti kisika v najbolj vročem delu plamenov. |
||||
Uporaba gorilnikov z nizkim NOX (LNB) |
Tehnologija (vključno z gorilniki z ultranizkim NOx) temelji na načelih zmanjšanja najvišjih temperatur plamenov, zaradi česar pride do časovnega zamika pri zgorevanju in povečanja prenosa toplote (plamen oddaja več toplote). Lahko se uporablja s prilagojeno zasnovo zgorevalne komore peči. Zasnova gorilnikov z ultranizkim NOx (ULNB) vključuje stopenjsko zgorevanje (zrak/gorivo) in recirkulacijo dimnih plinov. Za plinske turbine se uporabljajo suhi gorilniki z nizkim NOx (DLNB). |
||||
Optimizacija zgorevanja |
Na podlagi stalnega spremljanja ustreznih kazalnikov zgorevanja (npr. O2, vsebnost CO, razmerje gorivo-zrak (ali kisik), nezgorele komponente) tehnologija uporablja kontrolno tehnologijo za doseganje najboljših zgorevalnih pogojev. |
||||
Vbrizgavanje razredčila |
Inertna razredčila, npr. dimni plin, para, voda, dušik, dodan k zgorevalni opremi, zmanjšajo temperaturo plamena in posledično koncentracijo NOX v dimnih plinih. |
||||
Selektivna katalitična redukcija (SCR) |
Tehnologija temelji na redukciji NOX v dušik na katalitični oblogi, pri čemer reagira z amonijakom (v vodni raztopini) pri optimalni obratovalni temperaturi približno 300–450 °C. Uporabiti je mogoče eno ali dve plasti katalizatorja. Pri uporabi večje količine katalizatorja (dve plasti) se reducira več NOX. |
||||
Selektivna nekatalitična redukcija (SNCR) |
Tehnologija temelji na redukciji NOX v dušik, pri čemer reagira z amonijakom ali sečnino pri visoki temperaturi. Za optimalno reakcijo je treba razpon obratovalne temperature vzdrževati med 900 in 1 050 °C. |
||||
Oksidacija NOX pri nizkih temperaturah |
Pri postopku nizkotemperaturne oksidacije se vbrizga ozon v tok dimnih plinov pri optimalnih temperaturah pod 150 °C, da oksidirata netopni NO in NO2 v močno topni N2O5. N2O5 se odstrani v napravi za mokro čiščenje, tako da se tvori odpadna voda z razredčeno dušikovo kislino, ki se lahko uporabi v postopkih naprave ali pa se nevtralizira za izpust in je potrebna še dodatna odstranitev dušika. |
1.20.3 Žveplovi oksidi (SOX)
Tehnologija |
Opis |
||||||||
Obdelava rafinerijskega kurilnega plina (RFG) |
Nekateri rafinerijski kurilni plini so lahko brez žvepla pri viru (npr. iz kataličnega reforminga ali postopkov izomerizacije), vendar pa se pri večini drugih postopkov proizvajajo plini, ki vsebujejo žveplo (npr. odpadni plini iz enot za zmanjšanje viskoznosti, obdelavo z vodikom in katalitičnega krekinga). Te plinske tokove je treba ustrezno obdelati, da se iz plina odstrani žveplo (npr. z odstranjevanjem kislega plina – glej spodaj –, da se odstrani H2S), preden se jih izpusti v sistem rafinerijskih dimnih plinov. |
||||||||
Razžvepljanje rafinerijskega kurilnega olja (RFO) z obdelavo z vodikom |
Poleg tega, da se izbere surovina z nizko vsebnostjo žvepla, se razžvepljanje goriva doseže s postopkom obdelave z vodikom (glej spodaj), pri katerem pride do reakcij hidrogenacije, ki povzroči zmanjšanje vsebnosti žvepla. |
||||||||
Uporaba plina za nadomestek tekočega goriva |
Zmanjšanje uporabe tekočega rafinerijskega goriva (na splošno težko kurilno olje, ki vsebuje žveplo, dušik, kovine, itd.) tako, da se ga zamenja z utekočinjenim naftnim plinom (UNP) ali rafinerijskim kurilnim plinom (RFG) z lokacije ali s plinastim gorivom (npr. zemeljskim plinom), dobavljenim od drugod, ki vsebuje nizko raven žvepla in drugih neželenih snovi. Na ravni posamezne kurilne enote je ob kurjenju s kombiniranim gorivom potrebna nizka raven tekočega goriva, da se zagotovi stabilnost plamena. |
||||||||
Uporaba katalizatorskih aditivov, ki zmanjšuje SOX |
Uporaba snovi (npr. katalizatorja kovinskih oksidov), ki prenaša žveplo, povezano s koksom, iz regeneratorja nazaj v reaktor. Najučinkoviteje deluje v režimu popolnega zgorevanja in ne v režimu globokega delnega zgorevanja. Opomba: Katalizatorski aditivi, ki zmanjšujejo SOX, imajo lahko škodljiv učinek na emisije prahu, ker se povečajo izgube katalizatorja zaradi obrabe, in na emisije NOX, ker sodelujejo v spodbujanju CO, skupaj z oksidacijo SO2 v SO3. |
||||||||
Obdelava z vodikom |
Obdelava z vodikom je na podlagi reakcij hidrogenacije usmerjena pretežno v proizvodnjo goriv z nizko vsebnostjo žvepla (npr. 10 ppm za bencin in dizel) in optimiziranje konfiguracije postopka (pretvorba težkih ostankov in proizvodnja srednjih destilatov). Zmanjšuje vsebnosti žvepla, dušika in kovin v dovajanem materialu. Ker je potreben vodik, je potrebna zadostna proizvodna zmogljivost. Ker se pri tej tehnologiji prenaša žveplo iz dovajanega materiala v vodikov sulfid (H2S) v procesnem plinu, je lahko zmogljivost obdelave (npr. aminske in Clausove enote) tudi morebitno ozko grlo. |
||||||||
Odstranjevanje kislega plina, npr. z aminsko obdelavo |
Ločevanje kislega plina (pretežno vodikovega sulfida) iz gorivnih plinov z raztapljanjem le-tega v kemijskem topilu (absorpcija). Običajno uporabljena topila so amini. To je na splošno prvi korak obdelave, ki je potreben, preden se v SRU rekuperira elementarno žveplo. |
||||||||
Enota za rekuperiranje žvepla (SRU) |
Specifična enota, ki je na splošno sestavljena iz Clausovega procesa za odstranjevanje žvepla v plinskih tokovih, bogatih z vodikovim sulfidom (H2S), iz enot za obdelavo z amini in z napravami za odstranjevanje kisle vode. SRU-ju običajno sledi enota za obdelavo preostalega plina (TGTU) za odstranjevanje preostalega H2S. |
||||||||
Enota za obdelavo preostalega plina (TGTU) |
Poleg SRU družina tehnologij za izboljšanje odstranjevanja žveplovih spojin. Lahko jih razdelimo v štiri kategorije, glede na uporabljena načela:
|
||||||||
Mokro čiščenje |
Pri mokrem čiščenju se plinaste spojine raztopijo v ustrezni tekočini (vodi ali alkalni raztopini). Hkrati se lahko doseže tudi odstranitev trdnih in plinastih spojin. Dimni plini se med mokrim čiščenjem nasičijo z vodo, pred odvajanjem dimnih plinov pa je treba kapljice ločiti. Nastalo tekočino je treba obdelati v procesu čiščenja odpadne vode, pri čemer se netopna snov odstrani s sedimentacijo ali filtracijo. Glede na vrsto čistilne raztopine je lahko:
Glede na postopek dajanja v stik, so lahko pri različnih tehnologijah potrebni npr.:
Kjer so čistilna sredstva pretežno namenjena odstranjevanju SOX, je potrebna primerna zasnova tudi za učinkovito odstranjevanje prahu. Tipična učinkovitost, ki je dokaz za odstranitev SOX, je v razponu 85–98 %. |
||||||||
Neregenerativno čiščenje |
Raztopina na podlagi natrija ali magnezija se uporablja kot alkalni reagent za absorbiranje SOX, na splošno kot sulfatov. Tehnologije temeljijo npr. na:
|
||||||||
Čiščenje z morsko vodo |
Posebna vrsta neregenerativnega čiščenja z uporabo alkalnosti morske vode kot topila. Na splošno zahteva odstranjevanja prahu višje po toku. |
||||||||
Regenerativno čiščenje |
Uporaba specifičnega reagenta, ki absorbira SOX (npr. absorbirna raztopina), ki na splošno omogoča rekuperiranje žvepla kot stranskega produkta med regeneracijskim ciklom, kjer se reagent ponovno uporabi. |
1.20.4 Kombinirane tehnologije (SOx, NOx in prah)
Tehnologija |
Opis |
Mokro čiščenje |
Glej oddelek 1.20.3 |
Kombinirana tehnologija SNOX |
Kombinirana tehnologija za odstranjevanje SOX, NOX in prahu, kjer se najprej opravi korak odstranjevanja prahu (ESP), čemur sledi nekaj posebnih katalitičnih postopkov. Žveplove spojine se rekuperirajo kot koncentrirana žveplova kislina komercialne kakovosti, medtem ko se NOX reducira v N2. Splošna odstranitev SOX je v razponu: 94–96,6 %. Splošna odstranitev NOX je v razponu: 87–90 %. |
1.20.5 Ogljikov monoksid (CO)
Tehnologija |
Opis |
Nadzor postopka zgorevanja |
Povečanje emisij CO zaradi uporabe sprememb zgorevanja (primarne tehnologije) za zmanjšanje emisij NOX je mogoče omejiti z natančnim nadzorom parametrov obratovanja. |
Katalizatorji s promotorji oksidacije ogljikovega monoksida (CO) |
Uporaba snovi, ki selektivno pospešuje oksidacijo CO v CO2 (zgorevanje). |
Kotel na ogljikov monoksid (CO) |
Posebna naprava po zgorevanju, kjer se CO, prisoten v dimnem plinu, potroši za katalitičnim regeneratorjem, da se pridobi energija. Običajno se uporablja samo pri enotah FCC za delno izgorevanje. |
1.20.6 Hlapne organske spojine (HOS)
Tehnologija |
Opis |
||||||||
Rekuperacija hlapov |
Emisije hlapnih organskih spojin iz nakladanja in razkladanja večine hlapnih produktov, zlasti surove nafte in lažjih produktov, lahko odstranimo z različnimi tehnikami, npr.: — z absorpcijo: molekule hlapov se raztopijo v ustrezni absorpcijski tekočini (npr. glikoli ali frakcije nafte, kot sta kerozin ali reformat). Obremenjena raztopina za čiščenje se desorbira s ponovnim segrevanjem v nadaljnjem koraku. Desorbirane pline je treba bodisi kondenzirati, dalje obdelati in sežgati bodisi ponovno absorbirati v ustreznem toku (npr. produkta, ki se rekuperira); — z adsorpcijo: molekule hlapov se zadržijo z aktiviranimi mesti na površini adsorbentnih trdih materialov, npr. aktiviranem oglju (AAC) ali zeolitu. Adsorbent se občasno regenerira. Dobljeni desorbat se potem absorbira v krožnem toku produkta, ki se rekuperira, v nižji pralni koloni. Preostali plin iz pralne kolone se pošlje v nadaljnjo obdelavo; — z membranskim ločevanjem plinov: molekule hlapov se spustijo skozi selektivne membrane, da se loči zmes hlapov in zraka v fazo, obogateno z ogljikovodiki (permeat), ki se potem kondenzira ali absorbira, in v fazo, ki je osiromašena z ogljikovodiki (retentat); — z dvostopenjskim ohlajevanjem/kondenziranjem: z ohlajanjem zmesi hlapov in plina molekule hlapov kondenzirajo in se ločijo kot tekočina. Ker vlažnost privede do zaledenitve izmenjevalnika toplote, je potreben dvostopenjski postopek kondenzacije, ki zagotavlja izmenično operacijo; — s hibridnimi sistemi: kombinacije razpoložljivih tehnologij.
|
||||||||
Uničenje hlapov |
Uničenje HOS se lahko doseže na primer s termično oksidacijo (sežigom) ali s katalitično oksidacijo, kadar rekuperiranje ni zlahka izvedljivo. Za preprečitev eksplozije so potrebne varnostne zahteve (npr. naprave za zadrževanje plamena). Termična oksidacija se običajno izvaja v enokomornem, refrakcijskem oksidatorju s plinskim gorilnikom in odvodnikom. Če je prisoten bencin, je učinkovitost izmenjevalnika toplote omejena in temperature predgretja se vzdržujejo pod 180 °C za zmanjšanje nevarnosti vžiga. Delovne temperature so v razponu od 760 °C do 870 °C in zadrževalni čas je običajno 1 sekunda. Kadar za ta namen ni na voljo posebna sežigalna peč, se lahko uporabi obstoječa peč, da se zagotovita zahtevana temperatura in zadrževalni čas. Za katalitično oksidacijo je potreben katalizator, da pospeši hitrost oksidacije z adsorbiranjem kisika in HOS na svoji površini. Katalizator omogoča, da pride do reakcije oksidacije pri nižji temperaturi, kot je potrebna za termično oksidacijo: običajno v razponu od 320 °C do 540 °C. Prvi korak predgretja (z elektriko ali plinom) se opravi zato, da se doseže temperatura, ki je potrebna za sproženje katalitične oksidacije HOS. Korak oksidacije se pojavi, kadar se zrak spusti skozi oblogo trdih katalizatorjev. |
||||||||
Program LDAR (odkrivanje puščanja in popravilo) |
Program LDAR (odkrivanje puščanja in popravilo) je strukturiran pristop k zmanjšanju nezajetih emisij HOS z odkrivanjem in kasnejšim popravilom ali zamenjavo komponent, ki puščajo. Trenutno so za odkrivanje puščanj na voljo metodi vohanja (opisana v EN 15446) in optičnega prikaza plina. Metoda vohanja: Prvi korak je odkrivanje z uporabo ročnih analizatorjev HOS, s katerimi se meri koncentracija tik ob opremi (npr. z uporabo ionizacije plamena ali fotoionizacije). Drugi korak je zapiranje komponente za izvajanje neposredne meritve pri viru emisije. Ta drugi korak se včasih nadomesti z matematičnimi korelacijskimi krivuljami, izpeljanimi iz statističnih rezultatov, pridobljenih iz velikega števila predhodnih meritev, narejenih na podobnih komponentah. Metode optičnega prikazovanja plina: Pri optičnem prikazovanju se uporabljajo lahke ročne kamere, ki omogočajo vizualizacijo puščanj plina v dejanskem času, tako da se zdijo kot 'dim' na videorekorderju skupaj z normalno sliko zadevne komponente, tako da zlahka in hitro ugotovimo pomembna puščanja HOS. Aktivni sistemi naredijo sliko z razpršeno infrardečo lasersko svetlobo, ki se odbija na komponenti in njeni okolici. Pasivni sistemi temeljijo na naravnem infrardečem sevanju opreme in njene okolice. |
||||||||
Spremljanje emisij razpršenih HOS |
Popoln pregled in kvantifikacijo emisij na lokaciji lahko opravimo z ustrezno kombinacijo dopolnilnih metod, npr. Solar occultation flux (SOF) ali diferencialni absorpcijski lidar (DIAL). Ti rezultati se lahko uporabljajo za oceno trenda v času, navzkrižno preverjanje in posodabljanje/validacijo tekočega programa LDAR. Solar occultation flux (SOF): Tehnologija sloni na zapisovanju in spektrometrični analizi fourierove transformacije širokopasovnega infrardečega ali ultravijoličnega/vidnega sončnega spektra na dani geografski poti s prečkanjem smeri vetra in rezanjem skozi oblake HOS. Diferencialni absorpcijski LIDAR (DIAL): DIAL je laserska tehnologija, ki uporablja diferencialni adsorpcijski LIDAR (odkrivanje in merjenje svetlobe), ki je optična vzporednica zvočnega radiovalovnega RADAR-ja. Tehnologija temelji na povratnem sipanju pulzov laserskega žarka z atmosferskimi aerosoli in na analizi lastnosti spektra vrnjene svetlobe, zbrane s teleskopom. |
||||||||
Oprema visoke integritete |
Oprema visoke integritete vključuje npr.:
|
1.20.7 Druge tehnologije
Tehnologija |
Opis |
Tehnologije za preprečevanje ali zmanjšanje emisij iz sežiga |
Pravilna zasnova naprave: vključuje zadosti zmogljiv sistem za rekuperiranje sežigalnega plina, uporabo prelivnih ventilov visoke integritete in druge ukrepe za uporabo sežiganja samo kot varnostni sistem za neobičajne postopke (zagon, zaustavitev, nujni primer). Upravljanje naprave: vključuje organizacijske in kontrolne ukrepe za zmanjšanje sežigalnih dogodkov z uravnoteženjem sistema RFG, z uporabo naprednega krmiljenja procesa itd. Zasnova sežigalnih naprav: vključuje višino, tlak, pomoč pare, zraka ali plina, tip sežigalnih konic, itd. Usmerjena je k brezdimnemu in zanesljivemu delovanju in zagotavlja učinkovito zgorevanje odvečnih plinov pri sežigu iz nerutinskih postopkov. Spremljanje in poročanje: Neprekinjeno spremljanje (meritve toka plinov in ocene drugih kazalnikov) plina, ki se pošlje v sežig, in povezanih kazalnikov zgorevanja (npr. zmes plinov v toku in toplota, razmerje pomoči, hitrost, stopnja pretoka čistilnih plinov, emisije onesnaževal). Zaradi poročanja dogodkov sežiga je omogočeno, da se uporabi razmerje sežiga kot zahteva, ki je vključena v EMS in za preprečevanje dogodkov v prihodnje. Vizualno oddaljeno spremljanje sežiga je tudi mogoče izvesti z uporabo barvnih televizijskih ekranov med sežigalnimi dogodki. |
Izbira katalitičnega promotorja, da se ognemo tvorbi dioksinov |
Med regeneracijo katalizatorja reformerja je na splošno potreben organski klorid za učinkovito delovanje reforming katalizatorja (da vzpostavi primerno kloridno ravnovesje v katalizatorju in zagotovi pravilno disperzijo kovin). Izbira ustrezne klorirane spojine bo imela vpliv na možnost emisij dioksinov in furanov. |
Rekuperiranje topila za proizvodne procese baznih olj |
Enota za rekuperiranje topila je sestavljena iz koraka destilacije, kjer se topila rekuperirajo iz toka olja, in koraka odstranjevanja (s paro ali inertnim plinom) v frakcionatorju. Uporabljena topila so lahko zmes (DiMe) 1,2-dikloroetana (DCE) in diklorometana (DCM). V enotah za obdelavo voska se rekuperiranje topila (npr. za DCE) izvaja z uporabo dveh sistemov: enega za razoljeni vosek in drugega za mehki vosek. V obeh se uporabljajo ekspanzijske posode, odporne proti vročini, in vakuumsko odstranjevanje. Tokovi iz produktov olja z odstranjenim voskom in voska se posnamejo, da se odstranijo sledovi topil. |
1.21 Opis tehnologij za preprečevanje in nadzor emisij v vodo
1.21.1 Predobdelava odpadne vode
Tehnologija |
Opis |
Predobdelava tokov kisle vode pred ponovno uporabo ali obdelavo |
Pošiljanje nastale kisle vode (npr. iz enot za destilacijo, kreking, koksanje) v primerno predobdelavo (npr. enoto za odstranjevanje). |
Predobdelava drugih tokov odpadne vode pred obdelavo |
Za vzdrževanje kakovosti obdelave se lahko zahteva ustrezna predobdelava. |
1.21.2 Obdelava odpadnih voda
Tehnologija |
Opis |
||||||||||
Odstranjevanje netopnih snovi z rekuperiranjem olja. |
Te tehnologije na splošno vključujejo:
|
||||||||||
Odstranjevanje netopnih snovi z rekuperiranjem suspendiranih trdnih snovi in dispergiranega olja |
Te tehnologije na splošno vključujejo:
|
||||||||||
Odstranjevanje topnih snovi, vključno z biološko obdelavo in čiščenjem |
Tehnologije biološke obdelave lahko vključujejo:
Eden najpogosteje uporabljenih sistemov s plavajočo biomaso v čistilni napravi odpadne vode je postopek z aktiviranim blatom. Sistemi s fiksno biomaso lahko vključujejo biofilter ali precejalnik. |
||||||||||
Dodatni korak obdelave |
Posebna obdelava odpadne vode, ki dopolnjuje predhodne korake obdelave, npr. za dodatno zmanjšanje dušikovih ali ogljikovih spojin. Na splošno se uporablja tam, kjer obstajajo lokalne zahteve po ohranitvi voda. |
(1) V primeru uporabe BAT 58.
(2) Neprekinjene meritve emisij SO2 se lahko nadomestijo z izračuni na podlagi meritev vsebnosti žvepla v gorivu ali dovajanem materialu; kjer se lahko prikaže, da to privede k enaki stopnji natančnosti.
(3) Kar zadeva SOX, se samo SO2 meri neprekinjeno, SO3 pa se meri samo občasno (npr. med kalibriranjem sistema za spremljanje SO2).
(4) To se nanaša na skupni ocenjeni toplotni vnos vseh kurilnih enot, povezanih v odvodnik, kjer se pojavljajo emisije.
(5) Ali posredno spremljanje SOX.
(6) Pogostost spremljanja se lahko prilagodi, če po enem letu serije podatkov jasno kažejo zadostno stabilnost.
(7) Meritve emisij SO2 iz SRU se lahko nadomestijo s kontinuiranim ravnotežjem materiala ali drugim ustreznim spremljanjem procesnih parametrov, če ustrezne meritve učinkovitosti SRU temeljijo na periodičnih (npr. enkrat na dve leti) testih učinkovitosti naprave.
(8) Antimon (Sb) se spremlja samo v enotah za katalitični kreking, kadar se v postopku uporablja vbrizgavanje antimona (npr. za pasivacijo kovin).
(9) Z izjemo kurilnih enot, ki kurijo samo plinasta goriva.
(10) Spremljanje N in S pri gorivu ali dovajanem materialu ni potrebno, kadar se neprekinjene meritve emisij NOX in SO2 izvajajo pri odvodniku.
(11) Višji konec razpona je povezan z višjimi vstopnimi koncentracijami NOX, višjimi redukcijskimi stopnjami NOX in staranjem katalizatorja.
(12) Nižji konec razpona je povezan z uporabo tehnologije SCR.
(13) Za odplake iz lokacij za rafiniranje plina se ne uporabljajo vsi kazalniki in pogostosti vzorčenja.
(14) Nanaša se na pretočno sorazmerni sestavljeni vzorec, odvzet v 24 urah, oziroma, če je prikazana zadostna stabilnost pretoka, časovno sorazmerni vzorec.
(15) Za prehod s trenutnega postopka na EN 9377-2 bo potrebno obdobje prilagajanja.
(16) Kjer je na voljo korelacija na lokaciji, se lahko KPK nadomesti s skupnim organskim ogljikom. Korelacijo med KPK in skupnim organskim ogljikom je treba izdelati za vsak primer posebej. Spremljanje skupnega organskega ogljika bi bila prednostna izbira, saj se pri njej ne uporabljajo zelo toksične spojine.
(17) Kjer je skupni dušik vsota skupnega kjeldahlovega dušika (TKN), nitratov in nitritov.
(18) Kadar se uporablja nitrifikacija/denitrifikacija, se lahko dosežejo ravni pod 15 mg/l.
(19) Kadar se za pasivacijo kovin uporablja vbrizgavanje antimona (Sb), se lahko pojavijo ravni NOX do 700 mg/Nm3. Spodnji konec razpona se lahko doseže z uporabo tehnologije SCR.
(20) Pihanje saj v kotel na CO in skozi plinski hladilnik je izključeno.
(21) Spodnji konec razpona se lahko doseže z ESP s štirimi polji.
(22) Kjer je mogoča izbira nizkega dovajanja žvepla (npr. < 0,5 % m/m) (ali obdelava z vodikom) in/ali čiščenje, za vse režime zgorevanja: zgornji konec razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, je ≤ 600 mg/Nm3.
(23) Morda ne bo mogoče doseči, kadar kotel na CO ne dela s polno obremenitvijo.
(24) Spodnji konec razpona se lahko doseže z ESP s štirimi polji.
(25) Kadar ESP ni mogoče uporabiti, se lahko pojavijo vrednosti do 150 mg/Nm3.
(26) Raven emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, se nanaša na kombinirane emisije iz plinske turbine in iz dodatnega rekuperacijskega kotla, kjer je prisoten.
(27) Za gorivo z visoko vsebnostjo H2 (tj. nad 10 %), zgornji konec razpona je 75 mg/Nm3.
(28) Za obstoječo enoto, pri kateri se uporablja močno predhodno segrevanje zraka (tj. > 200 °C), ali z vsebnostjo H2 v gorilnem plinu, večjo od 50 %, je zgornji konec razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, 200 mg/Nm3.
(29) Pri obstoječih enotah < 100 MW, ki kurijo kurilno olje z vsebnostjo dušika, višjo od 0,5 % (m/m), ali s tekočim kurivom > 50 % ali uporabljajo predgretje zraka, se lahko pojavijo vrednosti do 450 mg/Nm3.
(30) Spodnji konec razpona lahko dosežemo z uporabo tehnologije SCR.
(31) Spodnji konec razpona je mogoče doseči za enote z uporabo tehnologij za odpravljanje posledic.
(32) Zgornji konec razpona se nanaša na uporabo velikega odstotnega deleža kurjenja z oljem in kjer so ustrezne samo primarne tehnologije.
(33) V posebni konfiguraciji obdelave RFG z nizkim čistilnim delovnim tlakom in z rafinerijskim kurilnim plinom z molskim razmerjem H/C nad 5 je lahko zgornji konec razpona ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, tudi do 45 mg/Nm3.
(34) Tehnologiji (ii) in (iii) nista na splošno ustrezni, kjer so cisterne namenjene produktom, pri katerih je potrebna toplota za ravnanje s tekočino (npr. bitumen), in kjer puščanje ni verjetno zaradi strjevanja.
(35) Enota za uničevanje hlapov (npr. s sežiganjem) se lahko uporabi namesto enote za rekuperacijo hlapov, če rekuperacija hlapov ni varna ali je tehnično nemogoča zaradi prostornine povratnih hlapov.
(36) Urne vrednosti pri neprekinjenem delovanju, izražene in izmerjene v skladu z Direktivo 94/63/ES.
(37) Spodnja vrednost se lahko doseže z dvostopenjskimi hibridnimi sistemi. Zgornja vrednost se lahko doseže z enostopenjskim adsorpcijskim ali membranskim sistemom.
(38) Spremljanje benzena ni potrebno, kjer so emisije NMVOC pri spodnjem koncu razpona.
(39) Ni ustrezna za samostojne rafinerije maziv in bitumna z izpustom žveplovih spojin manjšim od 1 t/dan.
(40) Učinkovitost rekuperacije žvepla se izračunava v celotni verigi obdelave (vključno SRU in TGTU) kot frakcija žvepla v dovajanem materialu, ki se rekuperira v žveplovem toku, speljanem v zbiralne jame.
Kadar uporabljena tehnologija ne vključuje rekuperiranja žvepla (npr. čistilna naprava za morsko vodo), se nanaša na učinkovitost odstranjevanja žvepla, kot % žvepla, odstranjenega s celotno verigo obdelave.