(1)

Svet je decembra 1999 z Uredbo (ES) št. 2597/1999 (2) uvedel dokončno izravnalno dajatev na uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 , s poreklom iz Indije. Ukrepi v obliki izravnalne dajatve ad valorem v višini med 3,8 % in 19,1 % so bili uvedeni na uvoz poimensko navedenih izvoznikov, na uvoz zadevnega izdelka od vseh drugih družb pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 19,1 %. Obdobje prvotne preiskave je trajalo od 1. oktobra 1997 do 30. septembra 1998.

(2)

Svet je marca 2006 z Uredbo (ES) št. 367/2006 (3) (v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 367/2006) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 osnovne uredbe ohranil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno z Uredbo (ES) št. 2597/1999 na uvoz folije iz PET s poreklom iz Indije. Obdobje preiskave v zvezi s pregledom je trajalo od 1. oktobra 2003 do 30. septembra 2004.

(3)

Svet je avgusta 2006 po vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET z Uredbo (ES) št. 1288/2006 (4) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za to družbo z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(4)

Svet je septembra 2007 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja drugega indijskega proizvajalca folije iz PET z Uredbo (ES) št. 1124/2007 (5) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za to družbo z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(5)

Svet je januarja 2009 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja petih indijskih proizvajalcev folije iz PET, ki ga je na lastno pobudo začela Komisija, z Uredbo (ES) št. 15/2009 (6) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za te družbe z Uredbo (ES) št. 367/2006, in dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 1292/2007 (7).

(6)

Svet je junija 2010 po delnem vmesnem pregledu glede subvencioniranja indijskega proizvajalca folije iz PET z Izvedbeno uredbo (EU) št. 579/2010 (8) spremenil dokončno izravnalno dajatev, uvedeno za to družbo z Uredbo (ES) št. 367/2006.

(7)

Upoštevati bi bilo treba, da za družbo Vacmet India Limited na podlagi Uredbe (ES) 367/2006 trenutno velja izravnalna dajatev v višini 19,1 %.

(8)

Upoštevati bi bilo treba, da za družbo Vacmet India Limited na podlagi Uredbe (ES) 1292/2007 velja preostala protidampinška dajatev v višini 17,3 %.

(9)

Komisija je 7. avgusta 2009 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Zahtevek, po obsegu omejen na preiskavo subvencioniranja, je vložila družba Vacmet India Limited, proizvajalec izvoznik iz Indije (v nadaljnjem besedilu: vložnik). Vložnik je v svojem zahtevku trdil, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so spremembe trajne narave. Vložnik je predložil dokaze prima facie, da za izravnavo subvencije nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno.

(10)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, zato je Komisija z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (9) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), 14. januarja 2010 začela delni vmesni pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe, po obsegu omejen na proučitev subvencije v zvezi z vložnikom.

(11)

Namen preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom je bil tudi oceniti potrebo, odvisno od ugotovitev pregleda, po spremembi stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za uvoz zadevnega izdelka od proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki niso posebej navedeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 367/2006, torej stopnje dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe v Indiji“.

(12)

Komisija je 14. januarja 2010 z obvestilom o začetku, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (10) napovedala začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, katerega obseg je, kar zadeva vložnika, omejen na proučitev dampinga.

(13)

Preiskava stopnje subvencioniranja je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(14)

Komisija je vložnika, vlado Indije (v nadaljnjem besedilu: VI) in industrijo Unije uradno obvestila o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in biti zaslišane.

(15)

Komisija je vložniku poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, ki so potrebne za njeno preiskavo. Poleg tega je bil vprašalnik poslan VI.

(16)

Medtem ko je vložnik v celoti sodeloval pri preiskavi, pristojni organi VI niso odgovorili na vprašalnik v zastavljenem roku. Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev subvencioniranja. V prostorih vložnika je bil izveden preveritveni obisk.

(17)

Izdelek, ki ga zajema ta pregled, je enak izdelek, kot ga opredeljuje uredba o uvedbi veljavni ukrepov (Uredba (ES) št. 367/2006), in sicer folija iz polietilen tereftalata (PET) s poreklom iz Indije, trenutno uvrščena pod oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90 .

(18)

Ta preiskava je podobno kot prejšnje pokazala, da imajo folija iz PET, proizvedena v Indiji in izvožena v Unijo, folija iz PET, proizvedena in prodana na domačem indijskem trgu, ter folija iz PET, ki jo proizvedejo proizvajalci Unije in prodajo v EU, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti ter enake osnovne uporabe.

(19)

Zato se ti izdelki obravnavajo kot podobni v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(20)

Na podlagi informacij, ki sta jih predložila vložnik in industrija Unije, so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(21)

Navedene sheme od (a) do (c) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 (v nadaljnjem besedilu: Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju VI dovoljuje izdajanje uradnih obvestil glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „Zunanjetrgovinska politika“, ki jih vsakih pet let izda ministrstvo za trgovino in jih redno posodablja. Za OPP sta pomembna dva dokumenta zunanjetrgovinske politike, to sta Zunanjetrgovinska politika 04–09 in Zunanjetrgovinska politika 09–14. Poleg tega VI določa postopke, ki urejajo Zunanjetrgovinsko politiko 04–09 in Zunanjetrgovinsko politiko 09–14 v Priročniku o postopkih, Zvezek I (v nadaljnjem besedilu: HOP I 04–09 oziroma HOP I 09–14). Priročnik o postopkih se tudi redno posodablja.

(22)

Shemo navedeno pod točko (d) urejajo organi države Utar Pradeš.

(23)

DEPBS je podrobno opisana v odstavku 4.3 Zunanjetrgovinske politike 04–09 in Zunanjetrgovinske politike 09–14 ter poglavju 4 HOP I 04–09 in HOP I 09–14.

(24)

Do te sheme je upravičen vsak proizvajalec izvoznik ali trgovec izvoznik.

(25)

Izvoznik lahko zaprosi za kredite DEPBS, ki so izračunani kot delež vrednosti izdelkov, izvoženih v skladu s to shemo. Take stopnje DEPBS so indijski organi določili za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Določene so na podlagi standardnih vhodno-izhodnih normativov (v nadaljnjem besedilu: SION), ob upoštevanju domnevne uvozne vsebnosti surovin v izvoženem izdelku in učinka carin na takšen domnevni uvoz, ne glede na to, ali so bile uvozne dajatve dejansko plačane ali ne.

(26)

Za upravičenost do ugodnosti iz te sheme mora družba izvažati. V trenutku izvoznega posla mora izvoznik indijskim organom podati deklaracijo, ki navaja, da izvoz poteka na podlagi DEPBS. Za izvoz blaga indijski carinski organi med postopkom odpreme izdajo izvozno odpremnico. Ta dokument med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel.V tej fazi je izvozniku znana ugodnost, ki jo bo prejel. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, VI ne more več odločati o dodelitvi kredita DEPBS.

(27)

Ugotovljeno je bilo, da se v skladu z indijskimi računovodskimi standardi krediti DEPBS po obračunskem načelu lahko knjižijo kot prihodek na poslovnem računu, ko je izpolnjena obveznost izvoza. Taki krediti se lahko uporabljajo za plačilo carin na poznejši uvoz vsakršnega blaga, razen proizvodnih sredstev in blaga, za katero veljajo omejitve glede uvoza. Blago, uvoženo s takimi krediti, se lahko proda na domačem trgu (ob plačilu prometnega davka) ali uporabi v druge namene. Krediti DEPBS se lahko prosto prenašajo in so veljavni v obdobju 12 mesecev od datuma izdaje.

(28)

Vloge za kredite DEPBS se predložijo elektronsko in lahko zajemajo neomejeno število izvoznih poslov. Dejansko za oddajo vlog za kredite DEPBS ni strogih rokov. Elektronski sistem, ki se uporablja za upravljanje DEPBS, avtomatično ne izključuje izvoznih poslov zunaj roka za oddajo vlog iz poglavja 4.47 HOP I 04–09 in 09–14. Kakor je jasno določeno v poglavju 9.3 HOP I 04–09 in 09–14, je vloge, prejete po izteku rokov za oddajo vlog, tudi vedno mogoče upoštevati ob uvedbi manjše kazenske takse (torej 10 % upravičenega zneska).

(29)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP uporabljal to shemo.

(30)

DEPBS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Kredit DEPBS je finančni prispevek VI, saj bo kredit na koncu uporabljen za izravnavo uvoznih dajatev, kar zmanjšuje prihodek VI od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega kredit DEPBS za izvoznika predstavlja ugodnost, ker izboljša njegovo likvidnost.

(31)

DEPBS je tudi zakonsko pogojena z opravljenim izvozom in zato specifična, proti njej pa se lahko v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe uvedejo izravnalni ukrepi.

(32)

Ta shema se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. Zlasti izvoznik ni nikakor obvezan dejansko porabiti blaga, uvoženega brez dajatev, v proizvodnem postopku, znesek kredita pa ni izračunan glede na dejansko porabljene surovine. Ni niti sistema ali postopka, ki bi potrdil, katere surovine so porabljene v proizvodnem procesu izvoznega izdelka oziroma ali je prišlo do presežnega plačila uvoznih dajatev v smislu točke (i) Priloge I ter prilog II in III k osnovni uredbi. Izvoznik je tudi upravičen do ugodnosti v okviru DEPBS ne glede na to, ali sploh uvaža kakršne koli surovine. Za upravičenost do ugodnosti zadošča, da izvoznik zgolj izvaža blago, ne da bi dokazal, da je bila kakršna koli surovina uvožena. Tako so celo izvozniki, ki vse svoje surovine nabavljajo lokalno in ne uvažajo nobenega blaga, ki se lahko uporablja kot surovine, upravičeni do ugodnosti DEPBS.

(33)

V skladu s členom 3(2) in členom 5 osnovne uredbe ter metodologijo izračunavanja, uporabljeno za to shemo v Uredbi (ES) št. 367/2006, je bil znesek subvencij, proti katerim je mogoče uvesti izravnalne ukrepe, izračunan glede na ugodnost za prejemnika, ki je bila ugotovljena v OPP. V tem smislu se šteje, da se ugodnost prejemniku dodeli v trenutku, ko je izveden izvozni posel v okviru te sheme. V tem trenutku se lahko VI odpove carinam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ko carinski organi izdajo izvozno odpremnico, ki med drugim navaja znesek kredita DEPBS, ki se dodeli za ta izvozni posel, VI nima pravice odločati o tem, ali se subvencija dodeli. Glede na navedeno se šteje za ustrezno, da se ugodnosti v okviru DEPBS izračunajo kot vsota kreditov, prejetih za izvozne posle v okviru te sheme v OPP.

(34)

Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile pristojbine za pridobitev subvencije v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete od tako pridobljenih kreditov, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za skupni izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

(35)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo v OPP za vložnika, znaša 7,9 %.

(36)

EPCGS je podrobno opisana v poglavju 5 Zunanjetrgovinske politike 04–09 in Zunanjetrgovinske politike 09–14 ter poglavju 5 HOP I 04–09 in HOP I 09–14.

(37)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki, trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce in ponudnike storitev.

(38)

Na podlagi pogoja obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz proizvodnih sredstev (novih in od aprila 2003 do deset let starih proizvodnih sredstev) po znižani stopnji carinske dajatve. VI v ta namen po vlogi in plačilu pristojbine izda dovoljenje EPCGS. Od aprila 2000 shema določa znižano stopnjo uvozne dajatve v višini 5 % za vsa proizvodna sredstva, uvožena v okviru te sheme.

(39)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko proizvodna sredstva nabavlja tudi na domačem trgu. V tem primeru domači proizvajalec proizvodnih sredstev lahko izkoristi ugodnost dajatev prostega uvoza surovin, potrebnih za proizvodnjo takih proizvodnih sredstev. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi ugodnost predvidenega izvoza glede na dobavo proizvodnih sredstev imetniku dovoljenja EPCGS.

(40)

Ugotovljeno je bilo, da je vložnik v OPP uporabljal to shemo.

(41)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve pomeni finančni prispevek s strani VI, ker ta koncesija zmanjša prihodek VI od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve za izvoznika pomeni ugodnost, saj privarčevane dajatve pri uvozu izboljšajo njegovo likvidnost.

(42)

EPCGS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takih dovoljenj ni mogoče dobiti brez obveznosti izvoza. Zato se šteje za specifično in je proti njej mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe.

(43)

Te sheme ni mogoče šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo proizvodnih sredstev, ker se ne uporabljajo v proizvodnji izvoznih izdelkov.

(44)

Znesek subvencije je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carinskih dajatev na uvožena proizvodna sredstva v obdobju, ki odraža normalno amortizacijsko dobo takšnih proizvodnih sredstev v zadevni industriji. V skladu z uveljavljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da se odrazi celotna vrednost ugodnosti v tem obdobju. V ta namen se je štela za primerno komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Kadar so bili predloženi upravičeni zahtevki, so bile v skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije.

(45)

V skladu s členom 7(2) in 7(3) osnovne uredbe se je ta znesek subvencije dodelil izvoznemu prometu v OPP kot ustrezen imenovalec, saj je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

(46)

Glede uvoza iz te sheme je preiskava pokazala, da bi se veliko predmetov lahko uporabilo tako za proizvodnjo zadevnega izdelka kot tudi za proizvodnjo drugih izdelkov. Vendar je bilo ugotovljeno, da se nekateri predmeti uporabljajo v proizvodni enoti, ki se uporablja le za proizvodnjo folije iz PET. Zato bi moral za izračun ugodnosti za vložnika imenovalec za te predmete biti izvozni promet navedenega izdelka in ne skupni izvozni promet.

(47)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo v OPP za vložnika, znaša 2,4 %.

(48)

Shema je podrobno opisana v odstavkih 4.1.1 do 4.1.14 Zunanjetrgovinske politike 04–09 in Zunanjetrgovinske politike 09–14 ter poglavjih 4.1 do 4.3 HOP I 04–09 in HOP I 09–14. Ta shema se je med prejšnjo preiskavo, zaradi katere je bila na podlagi Uredbe (ES) št. 367/2006 uvedena sedaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, imenovala Shema vnaprejšnjih dovoljenj.

(49)

AAS sestavlja šest podshem, kakor je podrobneje opisano v uvodni izjavi 50. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, „vezani“ na spremljajoče proizvajalce, so upravičeni do AAS za fizični izvoz in do AAS za letne potrebe podshem. Proizvajalci izvozniki, ki dobavljajo končnemu izvozniku, so upravičeni do AAS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki dobavljajo za kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 Zunanjetrgovinske politike 04–09, kot so dobavitelji izvozno usmerjenega obrata (v nadaljnjem besedilu: EOU), so upravičeni do AAS za podshemo predvidenega izvoza. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti za „predvideni izvoz“ po podshemah vnaprejšnje pripustitve naročil (ARO) in vzajemnega notranjega akreditiva.

(50)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(i)   fizični izvoz: to je glavna podshema. Omogoča dajatev prost uvoz vhodnih materialov za proizvodnjo določenega nastalega izvoznega izdelka. „Fizični“ v tem okviru pomeni, da mora izvozni izdelek zapustiti ozemlje Indije. Uvozno nadomestilo in izvozna obveznost, vključno z vrsto izvoznega izdelka, sta določena v dovoljenju;

(ii)   letno potrebo: takšno dovoljenje ni vezano na določen izvozni izdelek, temveč na širšo skupino izdelkov (npr. kemični in sorodni izdelki). Imetnik dovoljenja lahko – do določene mejne vrednosti, določene glede na njegov prejšnji opravljeni izvoz – dajatev prosto uvaža kakršne koli surovine, ki se uporabljajo pri proizvodnji kakršnih koli predmetov, ki spadajo v tako skupino izdelkov. Če uporablja takšne surovine, ki so oproščene dajatev, se lahko odloči za izvoz katerega koli nastalega izdelka, ki spada v tako skupino izdelkov;

(iii)   vmesne dobave: ta podshema zajema primere, v katerih nameravata dva proizvajalca izdelovati en izvozni izdelek in si razdeliti proizvodni proces. Proizvajalec izvoznik, ki izdeluje vmesni izdelek, lahko dajatev prosto uvaža vhodne materiale in za ta namen prejme AAS za vmesne dobave. Končni izvoznik dokonča proizvodnjo in je dolžan izvoziti končni izdelek;

(iv)   predvideni izvoz: ta podshema omogoča glavnemu izvajalcu dajatev prosto uvažati surovine, potrebne za proizvodnjo blaga, ki se kot „predviden izvoz“ prodajo kategorijam kupcev, navedene v odstavkih 8.2.(b) do (f),(g),(i) in (j) Zunanjetrgovinske politike 04–09. Predvideni izvoz se nanaša na posle, pri katerih dobavljeno blago ne zapusti države. Številne kategorije dobav veljajo za predvideni izvoz, če je blago izdelano v Indiji, npr. dobava blaga izvozno usmerjenemu obratu (EOU) ali družbi, ki ima sedež v posebni ekonomski coni (SEZ);

(v)   naročila za vnaprejšnjo pripustitev (ARO): imetnik AAS, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, jih lahko pridobiva z ARO. V teh primerih so vnaprejšnja dovoljenja validirana kot ARO in potrjena domačemu dobavitelju ob dobavi v njej določenih predmetov. S potrditvijo ARO je domači dobavitelj upravičen do ugodnosti predvidenega izvoza, kakor so določene v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike 04–09 (torej AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračilo za predvideni izvoz in vračilo končne trošarine). Mehanizem ARO vrača davke in dajatve dobavitelju, namesto da bi jih vračal končnemu izvozniku v obliki povračila/vračila dajatev. Vračilo davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine;

(vi)   vzajemni notranji akreditiv: ta podshema tudi zajema domače dobave imetniku vnaprejšnjega dovoljenja. Imetnik vnaprejšnjega dovoljenja lahko pri banki odpre notranji akreditiv v korist domačega dobavitelja. Dovoljenje bo banka validirala za neposreden uvoz le za vrednosti in količine domačih, ne pa uvoženih izdelkov. Domači proizvajalec je upravičen do ugodnosti za predvideni izvoz, kakor je določeno v odstavku 8.3 Zunanjetrgovinske politike 04–09 (torej AAS za vmesne dobave/predvideni izvoz, povračila za predvideni izvoz in vračila končnih trošarin).

(51)

Vložnik je prejel koncesije na podlagi AAS, povezane z zadevnim izdelkom, v OPP. Vložnik je uporabil eno od podshem, torej AAS za fizični izvoz. Zato ni treba določiti možnosti uvedbe izravnalnega ukrepa za preostale neuporabljene podsheme.

(52)

Za namene preverjanja s strani indijskih organov, je imetnik vnaprejšnjega dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in dajatev prosto uvoženega/domače nabavljenega blaga“ v določeni obliki (poglavji 4.26 in 4.30 ter Dodatek 23 HOP I 04–09 in HOP I 09–14), torej dejansko evidenco potrošnje. To evidenco mora preveriti zunanji pooblaščeni računovodja/stroškovni računovodja, ki izda potrdilo, da so bile predpisane evidence in ustrezna računovodska dokumentacija pregledane ter da so informacije, predložene v skladu z Dodatkom 23, v vseh pogledih resnične in pravilne.

(53)

VI v zvezi s podshemo, ki jo je v OPP uporabljal vložnik, torej za fizični izvoz, določi količino in vrednost nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza, kar se zapiše na dovoljenje. Poleg tega morajo vladni uslužbenci ob uvozu in izvozu na dovoljenje vpisati ustrezne posle. Količino uvoza, dovoljenega v okviru AAS, določi VI na podlagi standardnih vhodno-izhodnih normativov (SION), ki obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom. Uvoženi vhodni materiali niso prenosljivi in jih je treba uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (24 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj po 6 mesecev).

(54)

S sedanjo preiskavo v zvezi z vmesnim pregledom je bilo ugotovljeno, da zahteve za preverjanje, ki so jih določili indijski organi, niso bile upoštevane in še niso bile preskušene v praksi. Vložnik ni vzdrževal sistema, na podlagi katerega bi se lahko preverilo, katere surovine so bile porabljene v proizvodnji izvoženega izdelka in v kakšnih količinah, kakor to določa Zunanjetrgovinska politika (Dodatek 23) in v skladu s Prilogo II(II)(4) k osnovni uredbi. Pravzaprav ni bilo podatkov o dejanski porabi.

(55)

Spremembe v vodenju Zunanjetrgovinske politike 04–09, ki so začele veljati jeseni 2005 (obvezno pošiljanje evidence potrošnje indijskim organom v okviru postopka odkupa), se v primeru vložnika še niso uporabljale. Tako se dejansko izvajanje te določbe v tej fazi ni moglo preveriti.

(56)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe subvencija, torej finančni prispevek VI, ki je preiskovanemu izvozniku prinesel ugodnosti.

(57)

Poleg tega so AAS za fizični izvoz očitno zakonsko pogojene z opravljenim izvozom in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 4(4) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more uživati ugodnosti iz te sheme.

(58)

Poleg tega se v tem primeru uporabljena podshema ne more šteti za dovoljeni sistem povračila dajatev ali sistem nadomestnega povračila v smislu člena 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjuje pravil iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in pravila za povračila) in Priloge III (opredelitev in pravila za nadomestna povračila) k osnovni uredbi. VI ni učinkovito uporabila niti novega niti starega sistema ali postopka preverjanja, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene za proizvodnjo izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) k osnovni uredbi in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) k osnovni uredbi). SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančno opredeljeni. SION sami se ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske porabe, ker zasnova teh normativov VI ne omogoča dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so bile porabljene pri proizvodnji za izvoz. VI tudi ni izvedla nadaljnje preiskave na podlagi dejanske količine surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovito uporabljenega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi) morala storiti.

(59)

Proti podshemi se torej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(60)

V odsotnosti dovoljenih sistemov povračila dajatev ali sistemov nadomestnega povračila pomeni ugodnost, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, odpust skupnih uvoznih dajatev, ki se običajno zaračunajo ob uvozu surovin. Glede tega se opozarja, da osnovna uredba ne določa le izravnave za „presežni“ odpust dajatev. V skladu s členom 3(1)(a)(ii) in Prilogo I(i) k osnovni uredbi je mogoče izravnati presežne odpuste dajatev le, če so izpolnjeni pogoji iz prilog II in III k osnovni uredbi. Vendar v obravnavanem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Če ustrezen postopek spremljanja ni vzpostavljen, se ta izjema za sheme povračil ne uporablja in se uporablja običajno pravilo za izravnavanje zneska neplačanih dajatev (izpada prihodka), ne pa kakršen koli domnevni presežni odpust. Kakor je določeno v prilogah II(II) in III(II) k osnovni uredbi, za izračun presežnega odpusta ni zadolžen preiskovalni organ. Nasprotno, v skladu s členom 3(1)(a)(ii) osnovne uredbe mora preiskovalni organ samo zbrati zadostne dokaze, da zavrne domnevno ustreznost sistema preverjanja.

(61)

Znesek subvencije za vložnika, ki je uporabljal AAS, je bil izračunan na podlagi izpadlih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za material, ki je bil uvožen v skladu s podshemo v OPP (števec). V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile pristojbine, ki so nujno potrebne za pridobitev subvencije, odštete od zneska subvencije, kadar so bili za to vloženi upravičeni zahtevki. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen izvoznemu prometu zadevnega izdelka v OPP kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija pogojena z opravljenim izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

(62)

Stopnja subvencije, ugotovljena v zvezi s to shemo v OPP za vložnika, znaša 0,2 %.

(63)

V prejšnjih preiskavah v zvezi s folijo iz PET, vključno s preiskavo, zaradi katere je bila z Uredbo (ES) št. 367/2006 uvedena sedaj veljavna dokončna izravnalna dajatev, je bilo preiskanih več indijskih državnih shem, ki vključujejo spodbude lokalnim družbam. Te državne sheme spadajo pod naslov „Paketna shema spodbud“, ker so lahko vključene različne vrste spodbud. Prejšnja preiskava je ugotovila, da bi upravičenost družbe do ugodnosti lahko bila določena v „certifikatu za izpolnjevanje pogojev“ ali „certifikatu o upravičenju“. Vendar bi lahko bile, tako kot v sedanji preiskavi, tudi ad hoc subvencije, kot so finančne subvencije.

(64)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe praviloma vlagati v slabše razvita območja države z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata ali z veliko kapitalsko naložbo ali z razvejanostjo obstoječega industrijskega obrata.

(65)

V skladu z izpolnjenim vprašalnikom je vložnik leta 2009 od vlade Utar Pradeša (v nadaljnjem besedilu: VUP) prejel znaten znesek kot finančno subvencijo za vzpostavitev novih proizvodnih zmogljivosti. Pojasnjeno je bilo, da je prejeta finančna subvencija povezana z vzpostavitvijo novih proizvodnih zmogljivosti, torej za kritje stroškov vložnikovih naložb. Po vložnikovem mnenju je bila to čista subvencija v obliki dotacije za izboljšanje enakosti.

(66)

Preiskava je pokazala tudi, da je vložnik zaradi prej opravljenih naložb upravičen do povračila DDV in centralnega prometnega davka (CST) s strani Oddelka za trgovski davek Utar Pradeša. V „certifikatu za izpolnjevanje pogojev“ je naveden prag, do katerega je družba upravičena. Družba je shemo uporabljala več kot štiri leta. Mesečno so bila zahtevana povračila plačanega DDV in CST, obračunanega za prodajo znotraj države in meddržavno prodajo, vključno v OPP.

(67)

Finančna subvencija je neposreden prenos sredstev, torej nepovratno sredstvo vložniku. To je subvencija v smislu člena 3(1)(a)(i) in člena 3(2) osnovne uredbe. Je finančni prispevek vlade države Utar Pradeš, ki vložniku prinaša neposredno ugodnost.

(68)

Povračilo DDV in CST zagotavlja subvencije v smislu člena 3(1)(a)(ii) in člena 3(2) osnovne uredbe. Povračilo predstavlja finančni prispevek vlade države Utar Pradeš, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade države Utar Pradeš od davka, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinaša povračilo davka vložniku ugodnost, ker prihranjen davek izboljša njegovo likvidnost.

(69)

Subvencije niso zakonsko pogojene z opravljenim izvozom. Vendar zaradi pomanjkljivega sodelovanja organov vlade države Utar Pradeš Komisija glede te sheme ni mogla priti do trdnega sklepa v zvezi s specifičnostjo in praktično uporabo tega zakona ter stopnjo diskrecije, ki jo ima pri odločanju glede zahtevkov organ, ki subvencijo dodeljuje. Ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je izpolnjena točka (b) prvega pododstavka člena 4(2), ker ni bilo mogoče ugotoviti, da je vlada države Utar Pradeš za dodeljevanje subvencije uporabila objektivna merila ali pogoje. Tudi če se izkaže, da shema ni zakonsko specifična, še vedno ni jasno, ali dejansko res ni specifična. Zato velja za specifično in je proti njej mogoče uvesti izravnalne ukrepe v skladu s točko (c) prvega pododstavka člena 4(2) in četrtim pododstavkom člena (4)(2) osnovne uredbe.

(70)

Znesek finančne subvencije, prejete za vzpostavitev novih proizvodnih zmogljivosti, je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi finančne subvencije v obdobju, ki odraža normalno armotizacijsko dobo/življenjsko dobo proizvodnih sredstev v tej industriji, ker je lahko subvencija vezana na pridobitev stalnih sredstev. Obresti so bile dodane temu znesku, da bi se odrazila polna vrednost ugodnosti skozi čas. V ta namen se je štela za primerno komercialna obrestna mera v Indiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen skupnemu izvoznemu prometu in domači prodaji v OPP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

(71)

Višina subvencije glede povračila DDV in centralnega prometnega davka je bila izračunana na podlagi zneska povračil v OPP. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije (števec) dodeljen skupnemu izvoznemu prometu in domači prodaji v OPP kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni pogojena z izvozom in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali transportirane količine.

(72)

Na podlagi zgoraj navedenega znaša stopnja subvencije za vložnika v zvezi s temi finančnimi subvencijami v OPP 0,5 %.

(73)

Za vložnika trenutno velja izravnalna dajatev v višini 19,1 %.

(74)

Med tem delnim vmesnim pregledom je ugotovljeni znesek subvencij za vložnika, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izražen ad valorem, znašal 11,0 %, kakor je navedeno spodaj:

(75)

Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da se je stopnja subvencioniranja za zadevnega proizvajalca izvoznika znižala.

(76)

Prav tako se je proučilo, ali bi se lahko glede spremenjenih okoliščinin v zvezi s proučenimi shemami štelo, da so trajne narave.

(77)

Preiskava je potrdila, da se je znesek subvencije za vložnika zmanjšal znatno pod stopnjo dajatev, ki se uporablja zanj. Vzrok za zmanjšanje splošne ravni subvencije je predvsem v znatnem zmanjšanju ugodnosti, ki izhajajo iz DEPBS. Na podlagi navedenega se zdi, da bo vložnik še naprej prejemal subvencije v znesku, ki je nižji od zanj trenutno veljavnega zneska.

(78)

Zaradi novih ugotovitev bi bilo treba spremeniti raven ukrepov, ker je bilo dokazano, da vložnik prejema veliko nižjo subvencijo kot prej in da bo verjetno še naprej prejemal subvencijo v znesku, ki je nižji od zneska, določenega v prvotni preiskavi.

(79)

Zato bi bilo treba spremenjeno stopnjo izravnalne dajatve določiti na novi stopnji subvencioniranja, ugotovljeni v tem delnem vmesnem pregledu, ker stopnja škode, izračunana v prvotni protisubvencijski preiskavi, ostaja višja.

(80)

V skladu z drugim pododstavkom člena 24(1) Uredbe (ES) št. 597/2009 za noben izdelek ne smejo hkrati veljati protidampinške in izravnalne dajatve za obravnavanje enakih razmer, ki izhajajo iz dampinga ali iz izvoznega subvencioniranja. Ker protidampinška dajatev za vložnika kot posledica vzporednega protidampinškega vmesnega pregleda v zvezi z zadevnim izdelkom znaša 0 %, v tem primeru to ne velja.

(81)

Ob upoštevanju stopnje dajatve, ki se trenutno uporablja za uvoz zadevnega izdelka proizvajalcev izvoznikov, ki niso posebej navedeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 367/2006, torej stopnje, za katero je navedeno, da velja za „vse druge družbe“ v Indiji, je treba opozoriti, da se dejanske modalitete preiskovanih shem in možnost uvedbe izravnalnih ukrepov proti njim niso spremenile glede na prejšnjo preiskavo. Tako ni nobenega razloga za preračun stopenj subvencij in dajatev teh družb. Zato ostanejo stopnje dajatev, ki se uporabljajo za vse družbe, razen za vložnika, nespremenjene.

(82)

Zainteresirane strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za vložnika, in so imele možnost, da podajo svoje pripombe.

(83)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile strani, so se dokončne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenile –