This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32010L0076
Directive 2010/76/EU of the European Parliament and of the Council of 24 November 2010 amending Directives 2006/48/EC and 2006/49/EC as regards capital requirements for the trading book and for re-securitisations, and the supervisory review of remuneration policies Text with EEA relevance
Direktiva 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov Besedilo velja za EGP
Direktiva 2010/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov Besedilo velja za EGP
UL L 329, 14.12.2010, p. 3–35
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2013; razveljavil 32013L0036
14.12.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 329/3 |
DIREKTIVA 2010/76/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 24. novembra 2010
o spremembi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES v zvezi s kapitalskimi zahtevami za trgovalno knjigo in za relistinjenja ter v zvezi z nadzorniškim pregledom politik prejemkov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pretirano in nepreudarno tveganje v bančnem sektorju je privedlo do propada posameznih finančnih institucij ter sistemskih težav v državah članicah in v svetu. Razlogi za takšno tveganje so številni in zapleteni, vendar med nadzorniki in regulativnimi organi, vključno z G20 in Odborom evropskih bančnih nadzornikov, obstaja soglasje, da so k temu prispevale tudi neprimerne strukture prejemkov nekaterih finančnih institucij. Politike prejemkov, ki pospešujejo tveganja, ki presegajo splošno raven tveganj, sprejemljivih za institucijo, lahko ogrozijo ustrezno in učinkovito upravljanje s tveganji ter spodbudijo pretirano tvegano ravnanje. Zato so še posebej pomembna mednarodno dogovorjena in podprta načela Odbora za finančno stabilnost („načela FSB“) za vzpostavitev ustrezne prakse nadomestil. |
(2) |
Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (4) od kreditnih institucij zahteva uvedbo ureditev, strategij, postopkov in mehanizmov za obvladovanje tveganj, ki so jim izpostavljene. Na podlagi Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (5) ta zahteva velja za investicijska podjetja v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov (6). Direktiva 2006/48/ES od pristojnih organov zahteva, da pregledajo te ureditve, strategije, postopke in mehanizme ter ugotovijo, ali lastna sredstva, ki jih drži zadevna kreditna institucija ali investicijsko podjetje, zagotavljajo ustrezno upravljanje in kritje tveganj, ki jim je ali ki bi jim lahko institucija ali podjetje bilo izpostavljeno. Navedeni nadzor na ravni bančnih skupin se izvaja na konsolidirani osnovi ter zajema finančne holdinge in odvisne finančne institucije v vseh pravnih redih. |
(3) |
Za odpravo potencialno škodljivega učinka slabo oblikovanih struktur prejemkov na ustrezno upravljanje s tveganji in nadzor tveganega ravnanja s strani posameznikov bi bilo treba zahteve Direktive 2006/48/ES dopolniti z izrecno obveznostjo za kreditne institucije in investicijska podjetja, da za kategorije zaposlenih, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja, vzpostavijo in vzdržujejo politike prejemkov in prakse, ki so skladne z učinkovitim upravljanjem s tveganji. Te kategorije zaposlenih bi morale zajemati vsaj višje vodstvo, prevzemnike tveganj, osebje zadolženo za kontrolne funkcije in vse zaposlene, ki jih skupni prejemki, vključno z diskrecijskimi določbami glede pokojninskih ugodnostih, uvrščajo v isti tarifni razred kot višje vodstvo in prevzemniki tveganj. |
(4) |
Ker lahko pretirano in nepreudarno prevzemanje tveganja ogrozi finančno stabilnost kreditnih institucij ali investicijskih podjetij in destabilizira bančni sistem, je pomembno, da bi se nova obveznost glede politik prejemkov in praks dosledno izvajala in zajemala vse vidike prejemkov, vključno s plačami, diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi in kakršnimi koli podobnimi ugodnostmi. V tem kontekstu bi morale diskrecijske pokojninske ugodnosti pomeniti diskrecijska plačila, ki jih kreditna institucija ali investicijsko podjetje odobri zaposlenemu na individualni podlagi in se plačajo na podlagi reference na ali pričakovanja upokojitve in ki jih je mogoče vključiti med variabilne prejemke. Zato je primerno opredeliti jasna načela o ustreznih prejemkih za zagotovitev, da struktura prejemkov ne spodbuja pretiranega prevzemanja tveganja s strani posameznikov ali moralnega hazarda in je usklajena s pripravljenostjo za tveganje, vrednotami in dolgoročnimi interesi kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Prejemki bi morali biti usklajeni tudi z vlogo finančnega sektorja kot mehanizma, prek katerega se v gospodarstvu učinkovito dodeljujejo finančna sredstva. Načela bi morala zlasti poskrbeti, da se pri oblikovanju politik variabilnih prejemkov zagotovi, da so spodbude usklajene z dolgoročnimi interesi kreditne institucije ali investicijskega podjetja in da metode plačevanja krepijo njeno oziroma njegovo kapitalsko osnovo. Sestavine prejemkov, ki temeljijo na uspešnosti, bi morale prav tako spodbujati poštenost v strukturah plačil kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Načela bi morala določati, da lahko kreditne institucije in investicijska podjetja določbe uporabijo na različne načine, in sicer glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost ter naravo, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti ter zlasti, da uskladitev ne sme biti sorazmerna za investicijska podjetja iz člena 20(2) in (3) Direktive 2006/49/ES. Za zagotovitev, da se zasnova politik prejemkov upošteva pri upravljanju s tveganji kreditne institucije ali investicijskega podjetja, bi morala uprava vsake kreditne institucije ali investicijskega podjetja, v svoji nadzorni funkciji, sprejeti načela in jih redno pregledovati. Glede na to bi moralo biti omogočeno, da ima lahko uprava v svoji nadzorni funkciji po potrebi in v skladu z nacionalnim pravom vlogo nadzornega sveta. |
(5) |
Od kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki so pomembna v smislu velikosti, notranje organiziranosti ter narave, obsega in kompleksnost svojih dejavnosti, bi bilo treba zahtevati, da kot sestavni del svoje upravljavske in organizacijske strukture ustanovijo komisijo za prejemke. |
(6) |
Do 1. aprila 2013 bi morala Komisija pregledati načela politike prejemkov s posebno pozornostjo na njihovi učinkovitosti, izvajanju in izvrševanju, pri čemer upošteva mednarodni razvoj dogodkov, vključno s kakršnimi koli dodatnimi predlogi Odbora za finančno stabilnost in izvajanjem načel FSB v drugih pravnih redih, ter tudi povezavo med zasnovo variabilnih prejemkov in pretirano tveganim ravnanjem. |
(7) |
Politika prejemkov bi morala biti namenjena uskladitvi osebnih ciljev zaposlenih z dolgoročnimi interesi zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Ocene sestavin prejemkov, ki temeljijo na uspešnosti, bi morale temeljiti na dolgoročni uspešnosti in upoštevati izjemna tveganja, povezana z uspešnostjo. Ocene uspešnosti bi bilo treba vključiti v večletni okvir, in sicer za obdobje vsaj treh do petih let, za zagotovitev, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da je dejansko plačilo sestavin prejemkov, ki temeljijo na uspešnosti, porazdeljeno po poslovnem ciklu kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Da bi dodatno uskladili spodbude, bi moral biti precejšen del variabilnih prejemkov vseh zaposlenih, ki ga zajemajo te zahteve, sestavljen iz delnic, z delnicami povezanih instrumentov kreditne institucije ali investicijskega podjetja, glede na pravno strukturo zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja oziroma drugih enakovrednih nedenarnih instrumentov v primeru kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki ne kotira na borzi, in, kjer je to ustrezno, drugih dolgoročno datiranih instrumentov, ki v zadostni meri odsevajo kreditno kvaliteto kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Omogočeno bi moralo biti, da je med takšnimi instrumenti tudi instrument kapitala, ki se v primeru resnih finančnih težav institucije preoblikuje v lastniški kapital ali kako drugače odpiše. V primerih, ko zadevna kreditna institucija ne izda dolgoročno datiranih finančnih instrumentov, bi morala imeti dovoljenje, da izda precejšnji delež variabilnih prejemkov v delnicah, z delnicami povezanih instrumentih ter v drugih enakovrednih nedenarnih instrumentih. Državam članicam ali njihovim pristojnim organom bi moralo biti omogočeno, da omejijo vrste in oblike teh instrumentov ali pa po potrebi prepovedo določene instrumente. |
(8) |
Da bi čim bolj zmanjšali spodbude za pretirano prevzemanje tveganja, bi morali variabilni prejemki predstavljati uravnotežen delež skupnih prejemkov. Izjemno pomembno je, da fiksna plača zaposlenega predstavlja dovolj visok delež njegovih skupnih prejemkov, da se omogoči izvajanje politike povsem prilagodljivih variabilnih prejemkov, vključno z možnostjo, da se variabilnih prejemkov ne izplača. Da se zagotovi skladna plačna praksa v celotnem sektorju, je ustrezno določiti nekatere jasne zahteve. Zajamčeni variabilni prejemki niso skladni z ustreznim upravljanjem s tveganji ali načelom plačila po učinku in bi morali biti na splošno prepovedani. |
(9) |
Znaten delež variabilne sestavine prejemka, kot je 40 do 60 %, bi bilo treba odložiti za ustrezno obdobje. Ta delež bi bilo treba občutno povečati glede na dolžino izkušenj ali stopnjo odgovornosti osebe, ki prejme prejemek. Še več, precejšen delež variabilne sestavine prejemka bi moral biti sestavljen iz delnic, z delnicami povezanih instrumentov kreditne institucije ali investicijskega podjetja, glede na pravno strukturo zadevne kreditne institucije ali investicijskega podjetja oziroma, v primeru kreditne institucije ali investicijskega podjetja, ki ne kotira na borzi, drugih enakovrednih nedenarnih instrumentov, in, kjer je to ustrezno, dolgoročno datiranih finančnih instrumentov, ki primerno odsevajo kreditno kvaliteto kreditne institucije ali investicijskega podjetja. V tem smislu ima načelo sorazmernosti velik pomen, saj morda ni vedno primerno uporabiti te zahteve, kadar gre za majhne kreditne institucije in investicijska podjetja. Ob upoštevanju omejitev, s katerimi je omejen znesek variabilnega prejemka, ki ga je mogoče izplačati v gotovini in vnaprej, bi bilo treba omejiti znesek variabilnega prejemka, ki ga je mogoče izplačati v gotovini ali v gotovini enakovredni obliki in brez odloga, da se dodatno uskladijo osebni cilji zaposlenih z dolgoročnimi interesi kreditne institucije ali investicijskega podjetja. |
(10) |
Kreditne institucije in investicijska podjetja bi morali zagotoviti, da skupni variabilni prejemki ne bodo omejevali njihove sposobnosti za okrepitev njihove kapitalske osnove. Obseg, v katerem je treba povečati kapital, bi moral biti funkcija sedanjega kapitalskega položaja kreditne institucije ali investicijskega podjetja. V tem smislu bi morali imeti pristojni organi države članice pooblastilo za omejitev variabilnih prejemkov, med drugim kot odstotek skupnih neto prihodkov, če niso v skladu z ohranjanjem trdne kapitalske osnove. |
(11) |
Kreditne institucije in investicijska podjetja bi morala od svojih zaposlenih zahtevati, da ne bodo uporabljali osebnih strategij varovanja pred tveganjem ali zavarovanj, da bi se izognili učinkom uravnavanja tveganja, ki izhajajo iz njihove ureditve prejemkov. |
(12) |
Za subjekte, ki imajo korist od izrednih posegov vlade, bi morala biti prednostna naloga vzpostavitev njihove kapitalske osnove in povrnitev pomoči davkoplačevalcev. Te prednostne naloge bi se morale odražati v vseh plačilih variabilnih prejemkov. |
(13) |
Načela glede učinkovite politike prejemkov, navedena v Priporočilu Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (7), so v skladu z načeli iz te direktive in jih dopolnjujejo. |
(14) |
Določbe o prejemkih ne bi smele posegati v celovito izvajanje temeljnih pravic, zagotovljenih s Pogodbami in zlasti s členom 153(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), splošnimi načeli nacionalnega delovnega in pogodbenega prava, z zakonodajo o pravicah in udeležbi delničarjev ter s splošno odgovornostjo upravnih in nadzornih organov zadevne institucije, pa tudi v pravice, kjer je to primerno, socialnih partnerjev, da sklepajo in izvajajo kolektivne pogodbe v skladu z nacionalno zakonodajo in običaji. |
(15) |
Za zagotovitev hitrega in učinkovitega izvajanja bi morali imeti pristojni organi pooblastilo za naložitev ali izvršitev finančnih ali nefinančnih kazni ali drugih ukrepov zaradi kršitve zahteve iz Direktive 2006/48/ES, vključno z zahtevo po skladnosti politik prejemkov z ustreznim in učinkovitim upravljanjem s tveganji. Ti ukrepi in kazni bi morali biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Da bi zagotovili doslednost in enake pogoje delovanja, bi morala Komisija pregledati, kako države članice izvajajo takšne ukrepe in kazni na združeni podlagi, pri tem pa upoštevati njihovo skladnost v Uniji. |
(16) |
Za zagotovitev učinkovitega nadzorniškega pregleda nad tveganji, ki izhajajo iz neprimernih struktur prejemkov, bi bilo treba politike in prakse prejemkov, ki jih sprejmejo kreditne institucije in investicijska podjetja, vključiti v nadzorniški pregled iz Direktive 2006/48/ES. V okviru tega pregleda bi nadzorniki morali oceniti, ali je verjetno, da te politike in prakse verjetno spodbujajo pretirano tveganje s strani zadevnih zaposlenih. Odbor evropskih bančnih nadzornikov bi moral prav tako zagotoviti smernice za ocenjevanje primernosti oseb, ki dejansko vodijo posle kreditne institucije. |
(17) |
Zelena knjiga Komisije z dne 2. junija 2010 o korporativnem upravljanju finančnih institucij in politik prejemkov opozarja na vrsto slabosti v korporativnem upravljanju kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ki bi se jim bilo treba posvetiti. Med opredeljenimi rešitvami Komisija izpostavlja potrebo po znatni zaostritvi zahtev v zvezi z osebami, ki dejansko vodijo posle kreditne institucije, saj bi morale te imeti dovolj dober ugled, ustrezne izkušnje, oceniti pa bi bilo treba tudi njihovo primernost za opravljanje strokovnih dejavnosti. Zelena knjiga prav tako poudarja, da je treba povečati vključenost zainteresiranih strani v odobravanje politike prejemkov. Evropski parlament in Svet sta se seznanila z namero Komisije, da bo v okviru nadaljnjih ukrepov na tem področju pripravila zakonodajne predloge, kjer je to ustrezno. |
(18) |
Z namenom nadaljnjega izboljšanja preglednosti v zvezi s prakso prejemkov kreditnih institucij in investicijskih podjetij, bi morali pristojni organi držav članic zbirati informacije o prejemkih za primerjavo trendov prejemkov v skladu s kategorijami kvantitativnih podatkov, ki jih morajo te kreditne institucije in investicijskega podjetja razkriti v skladu s to direktivo. Pristojni organi bi morali Odboru evropskih bančnih nadzornikov zagotoviti te informacije, da bi mu omogočile izvajanje podobnih ocen na ravni Unije. |
(19) |
Za spodbujanje približevanja nadzorniških praks pri ocenjevanju politik in praks prejemkov in za olajšanje zbiranja informacij ter dosledno izvajanje načel prejemkov v bančnem sektorju bi moral Odbor evropskih bančnih nadzornikov oblikovati smernice za ustrezne politike prejemkov v bančnem sektorju. Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje bi moral pomagati pri pripravi takšnih smernic, če te veljajo tudi za politike prejemkov za osebe, udeležene pri zagotavljanju investicijskih storitev in izvajanju investicijskih dejavnosti kreditnih institucij in investicijskih podjetij v smislu Direktive 2004/39/ES. Odbor evropskih bančnih nadzornikov bi moral izvesti odprta javna posvetovanja o tehničnih standardih in analizirati morebitne s tem povezane stroške in koristi. Komisija bi morala pripraviti zakonske predloge, s katerimi evropskemu nadzornemu organu, ki se ukvarja z bančništvom in, v ustrezni meri, evropskemu nadzornemu organu, ki se ukvarja s trgi in vrednostnimi papirji, ustanovljenim v skladu z de Larosièrovim postopkom o finančnem nadzoru, zaupa pripravo osnutka regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih bo sprejela Komisija in s katerimi bi olajšali zbiranje informacij in dosledno izvajanje načel o prejemkih v bančnem sektorju. |
(20) |
Ker lahko slabo zasnovane politike prejemkov in sistem spodbud do nesprejemljive ravni povečajo tveganja, ki so jim izpostavljene kreditne institucije in investicijska podjetja, bi bilo treba sprejeti takojšne sanacijske ukrepe in po potrebi ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti. Posledično je primerno zagotoviti, da so pristojni organi pooblaščeni, da glede zadevnih subjektov določijo kvalitativne ali kvantitativne ukrepe, ki so namenjeni rešitvi težav, ugotovljenih v zvezi s politikami prejemkov v nadzorniškem pregledu „stebra 2“. Med kvalitativnimi ukrepi, ki so na voljo pristojnim organom, je zahteva za kreditne institucije in investicijska podjetja, da zmanjšajo tveganje, povezano z njihovimi dejavnostmi, produkti ali sistemi, vključno z vpeljavo sprememb v njihove strukture prejemkov ali zamrznitvijo variabilnih delov prejemkov, če ti niso skladni z učinkovitim obvladovanjem tveganja. Kvantitativni ukrepi vključujejo zahtevo po držanju dodatnih lastnih sredstev. |
(21) |
Strukture dobrega upravljanja, preglednost in razkritje so bistveni za ustrezne politike prejemkov. Za zagotovitev ustrezne preglednosti njihovih struktur prejemkov in povezanega tveganja na trgu, bi morale kreditne institucije in investicijska podjetja razkriti podrobne informacije o svojih politikah in praksah prejemkov ter zaradi zaupnosti skupne zneske za tiste zaposlene, katerih poklicne dejavnosti pomembno vplivajo na profil tveganja kreditne institucije ali investicijskega podjetja. Te informacije bi morale biti na voljo vsem zainteresiranim stranem (delničarjem, zaposlenim in širši javnosti). Vendar pa ta obveznost ne bi smela posegati v Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8). |
(22) |
Da bi zagotovili njihovo popolno učinkovitost in se izognili diskriminacijskim učinkom pri njihovem izvajanju, bi bilo treba določbe o prejemkih, opredeljene v tej direktivi, uveljaviti za prejemke, zapadle na podlagi pogodb, sklenjenih pred datumom njihovega začetka izvajanja v vsaki državi članici, in dodeljene ali izplačane po tem datumu. Da bi poleg tega obvarovali cilje iz te direktive, zlasti učinkovito upravljanje tveganja, v obdobjih, ki jih še vedno zaznamuje visoka stopnja finančne nestabilnosti, in da bi se izognili kakršnemu koli tveganju zaobitja določb o prejemkih iz te direktive v obdobju pred začetkom izvajanja, je treba, ko gre za storitve, opravljene v letu 2010, te določbe uporabiti za prejemke, ki so sicer že bili dodeljeni, ne pa še izplačani, pred datumom začetka njihovega dejanskega izvajanja v vsaki državi članici. |
(23) |
Pregled tveganj, ki bi jim kreditna institucija lahko bila izpostavljena, bi moral privesti do učinkovitih nadzorniških ukrepov. Zato je nujno, da se doseže nadaljnja konvergenca, z namenom podpreti skupne odločitve nadzornikov in zagotoviti enake konkurenčne pogoje znotraj Unije. |
(24) |
Kreditne institucije, ki vlagajo v relistinjenja, morajo po Direktivi 2006/48/ES ravnati s primerno skrbnostjo tudi v zvezi z listinjenji in izpostavljenostmi iz nelistinjenja, ki oblikujejo prvega. Kreditne institucije bi morale oceniti, ali izpostavljenosti v okviru programov s premoženjem kritih komercialnih zapisov predstavljajo izpostavljenosti iz relistinjenja, vključno s tistimi v okviru programov, ki pridobijo nadrejene tranše ločenih paketov celotnih posojil, pri čemer nobeno od teh posojil ne predstavlja izpostavljenosti iz listinjenja ali relistinjenja, varovanje pred prvo izgubo za vsako naložbo pa zagotavlja prodajalec posojil. V slednjem primeru paketu prilagojeno likvidnostno posojilo na splošno ne bi smelo pomeniti izpostavljenosti iz relistinjenja, ker predstavlja tranšo enega paketa sredstev (torej uporabljen paket celotnih posojil), ki ne vsebuje nobenih izpostavljenosti iz listinjenja. Po drugi strani pa bi izboljšanje kreditne kvalitete za celoten program, ki krije le nekatere izgube nad zavarovanjem, ki ga zagotavlja prodajalec za različne pakete, na splošno predstavljalo tranširanje tveganja paketa različnih sredstev, ki vsebujejo najmanj eno izpostavljenost iz listinjenja, in bi zato pomenilo izpostavljenost iz relistinjenja. Če pa se takšen program v celoti samofinancira z eno samo vrsto komercialnih zapisov in če izboljšanje kreditne kvalitete za celoten program ne pomeni relistinjenja ali če komercialni zapis v celoti podpira kreditna institucija v vlogi sponzorja, kar pomeni, da je vlagatelj v komercialni zapis dejansko izpostavljen tveganju neplačila s strani sponzorja namesto tveganju neplačila osnovnih paketov ali sredstev, potem se ta komercialni zapis na splošno ne bi smel šteti za izpostavljenost iz relistinjenja. |
(25) |
Določbe o preudarnem vrednotenju v Direktivi 2006/49/ES bi morale veljati za vse instrumente, merjene po pošteni vrednosti, v trgovalni ali bančni knjigi institucij. Treba bi bilo pojasniti, da bi bilo treba tam, kjer bi uporaba preudarnega vrednotenja privedla do knjigovodske vrednosti, ki bi bila nižja od dejansko priznane vrednosti v računovodstvu, absolutno vrednost razlike odbiti od lastnih sredstev. |
(26) |
Institucije bi morale imeti na voljo izbiro, ali bodo uporabile kapitalsko zahtevo ali pa odbile od lastnih sredstev tiste pozicije listinjenja, ki imajo 1 250 % utež tveganja po tej direktivi, ne glede na to, ali so pozicije v trgovalni ali bančni knjigi. |
(27) |
Kapitalske zahteve za tveganja poravnave bi morale veljati tudi za bančno knjigo. |
(28) |
Institucije v vlogi originatorja ali sponzorja ne bi smele imeti možnosti, da se izognejo prepovedi posredne podpore z uporabo njihovih trgovalnih knjig z namenom zagotoviti takšno podporo. |
(29) |
Brez poseganja v razkritja, ki jih izrecno zahteva ta direktiva, bi moral biti namen zahtev po razkritju udeležencem trga zagotoviti točne in celovite informacije v zvezi s profilom tveganja posameznih institucij. Zato bi bilo treba institucijam naložiti zahtevo po razkritju dodatnih informacij, ki niso izrecno navedene v tej direktivi, če je tako razkritje potrebno za dosego navedenega cilja. |
(30) |
Da se zagotovi skladno izvajanje Direktive 2006/48/ES v vsej Uniji, sta Komisija in Odbor evropskih bančnih nadzornikov leta 2006 ustanovila delovno skupino (Skupina za prenos Direktive o kapitalskih zahtevah (CRDTG)), katere naloga je obravnavati in reševati vprašanja, povezana z izvajanjem navedene direktive. Glede na CRDTG je treba podrobneje opredeliti nekatere tehnične določbe direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES. Zato je primerno te določbe natančneje opredeliti. |
(31) |
Če zunanja bonitetna ocena za pozicijo listinjenja vključuje vpliv kreditnega zavarovanja, ki ga zagotavlja sama kreditna institucija, institucija ne bi smela imeti koristi od nižje uteži tveganja, ki je posledica tega zavarovanja. To ne bi smelo voditi do odbitka kapitala listinjenja, če obstajajo drugi načini za določitev uteži tveganja v skladu z dejanskim tveganjem pozicije, brez upoštevanja takšnega kreditnega zavarovanja. |
(32) |
Na področju listinjenja bi bilo treba zahteve po razkritju za institucije znatno poostriti. Te bi zlasti morale vključevati tveganja pozicij listinjenja v trgovalni knjigi. Da se poleg tega zagotovi primerna preglednost glede narave dejavnosti institucije na področju listinjenja, bi morala razkritja odražati obseg, v katerem institucija financira subjekte s posebnim namenom pri listinjenju in udeležbo določenih odvisnih subjektov, ker lahko tesno povezane strani pomenijo stalno tveganje za zadevno institucijo. |
(33) |
Posebna pozicijska tveganja za pozicije listinjenja bi morala biti usklajena s kapitalskimi zahtevami v bančni knjigi, saj slednje zagotavljajo večjo raznolikost in boljšo odzivnost na tveganje za pozicije listinjenja. |
(34) |
Glede na njihove nedavne slabe rezultate bi bilo treba poostriti standarde za notranje modele za izračun kapitalskih zahtev za tržno tveganje. Zlasti bi bilo treba zajetje tveganj dopolniti v zvezi s kreditnimi tveganji v trgovalni knjigi. Poleg tega bi morale kapitalske zahteve vključevati sestavino, primerno za izjemne pogoje za poostritev kapitalskih zahtev z ozirom na poslabšanje tržnih pogojev in z namenom zmanjšati možnost za procikličnost. Institucije bi morale prav tako izvesti povratne teste izjemnih situacij, da preučijo, kakšni scenariji bi utegnili ogroziti sposobnost delovanja bank, razen če lahko dokažejo, da je takšen test pogrešljiv. Glede na nedavne posebne težave v zvezi z obravnavo pozicij listinjenja s pomočjo pristopov na podlagi notranjih modelov, bi morala biti sposobnost institucij pri modeliranju tveganj listinjenja v trgovalni knjigi omejena, zahtevana pa bi morala biti tudi standardizirana kapitalska zahteva za pozicije listinjenja v trgovalni knjigi. |
(35) |
Ta direktiva določa omejene izjeme za trgovalne dejavnosti s korelacijo, v skladu s katerimi instituciji njen nadzornik lahko dovoli, da izračuna kapitalsko zahtevo za celotno tveganje ob upoštevanju strogih minimalnih zahtev. V takšnih primerih bi se od institucije moralo zahtevati, da za te aktivnosti določi kapitalsko zahtevo, ki je enaka višji od kapitalskih zahtev glede na interno razvit pristop in 8 % kapitalske zahteve za posebno tveganje po standardiziranem načinu merjenj. Za te izpostavljenosti ne bi smele veljati zahteve za dodatne kapitalske zahteve, vendar bi jih morale banke vključiti tako v mero tveganih vrednosti kot v mero tveganih vrednosti za izjemne situacije. |
(36) |
Člen 152 Direktive 2006/48/ES od določenih kreditnih institucij zahteva, da zagotovijo lastna sredstva, ki so vsaj enaka nekaterim določenim minimalnim zneskom za tri dvanajstmesečna obdobja med 31. decembrom 2006 in 31. decembrom 2009. Glede na sedanje razmere v bančnem sektorju in podaljšanje prehodnih ureditev za minimalne kapitalske zahteve, ki jih je sprejel Bazelski odbor za bančni nadzor, je primerno obnoviti navedeno zahtevo za omejeno obdobje do 31. decembra 2011. |
(37) |
Da kreditne institucije ne bi bile odvrnjene od uporabe pristopa na osnovi notranjih bonitetnih ocen („pristop IRB“) ali naprednih pristopov za merjenje za izračun kapitalskih zahtev v prehodnem obdobju zaradi nerazumnih in nesorazmernih izvedbenih stroškov, bi bilo treba omogočiti, da kreditne institucije, ki začnejo uporabljati pristop IRB ali napredne pristope za merjenje od 1. januarja 2010 in ki so že prej izračunavale svoje kapitalske zahteve v skladu z drugimi manj izpopolnjenimi pristopi, na podlagi nadzorniškega dovoljenja kot osnovo za izračun v prehodnem obdobju uporabljajo manj izpopolnjene pristope. Pristojni organi bi morali natančno spremljati svoje trge in zagotoviti enake konkurenčne pogoje na vseh svojih trgih in segmentih trga ter preprečevati izkrivljanje na notranjem trgu. |
(38) |
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (9) se države članice poziva, naj za lastne potrebe in v interesu Unije pripravijo tabele, v katerih kar najbolj nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter naj te tabele objavijo. |
(39) |
Določbe v tej direktivi predstavljajo korake reformnega postopka v odziv na finančno krizo. Glede na sklepe G 20, Odbora za finančno stabilnost in Bazelskega odbora za bančni nadzor bodo morda potrebne nadaljnje reforme, vključno s potrebno uvedbo proticikličnih blažilcev, „dinamičnih rezervacij“, ter opredelitvijo razlogov za izračunavanje kapitalskih zahtev v Direktivi 2006/48/ES in dodatnimi ukrepi za zahteve, temelječe na tveganju, za kreditne institucije, da bi pomagali omejiti nastanek finančnih vzvodov v bančnem sistemu. Evropski parlament in Svet bi morala biti pravočasno in učinkovito vključena, da se zagotovi ustrezen demokratični nadzor nad postopkom. |
(40) |
Komisija bi morala pregledati uporabo direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES, da se zagotovi, da se njihove določbe uporabljajo na pravičen način, ki ne dovoljuje diskriminacije med kreditnimi institucijami na podlagi njihove pravne strukture ali modela lastništva. |
(41) |
Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi s tehničnimi prilagoditvami Direktive 2006/48/ES, da razjasni opredelitve za zagotovitev enotne uporabe navedene direktive ali da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih; da se uskladi terminologija in oblikujejo opredelitve v skladu s poznejšimi relevantnimi akti; da se razširi vsebina ali prilagodi terminologija iz seznama dejavnosti, ki so predmet vzajemnega priznavanja na podlagi navedene direktive, da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih; da se prilagodijo področja, na katerih se od pristojnih organov zahteva, da si izmenjujejo informacije; da se prilagodijo določbe navedene direktive glede lastnih sredstev z ozirom na razvoj računovodskih standardov ali zakonodaje Unije ali glede na približevanje nadzorniških praks; da se razširi seznam kategorij izpostavljenosti za namene standardiziranega pristopa ali pristopa IRB, da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih; da se prilagodijo določeni zneski, ki ustrezajo tem kategorijam izpostavljenosti, da bi se upoštevali učinki inflacije; da se prilagodi seznam in klasifikacija zunajbilančnih postavk; in da se prilagodijo določene določbe in tehnična merila glede obravnave kreditnega tveganja nasprotne stranke, organizacije in obravnave tveganja, standardiziranega pristopa in pristopa IRB, zmanjševanja kreditnega tveganja, listinjenja, operativnega tveganja, pregleda in ovrednotenja s strani pristojnih organov in razkritje z namenom upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih ali računovodskih standardov ali zakonodaje Unije, ali glede na približevanje nadzorniških praks. Komisijo bi bilo tudi treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi z ukrepi glede določitve velikosti nenadnih in nepričakovanih sprememb obrestnih mer, ki so pomembne za namene pregleda in ocene, s strani pristojnih organov iz Direktive 2006/48/ES, tveganja obrestne mere iz netrgovalnih dejavnosti; da se predpiše začasno zmanjšanje minimalne ravni lastnih sredstev ali teže tveganj, kot so določene v navedeni direktivi, z namenom upoštevanja posebnih okoliščin; da bi se pojasnilo izvzetje nekaterih izpostavljenosti iz uporabe določb navedene direktive glede velikih izpostavljenosti; in da bi se prilagodila merila za oceno, s strani nadzornikov v skladu s to direktivo, primernosti predlaganega pridobitelja kreditne institucije in finančne trdnosti kakršnega koli predlaganega prevzema. |
(42) |
Komisijo bi bilo tudi treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi s tehničnimi prilagoditvami Direktive 2006/49/ES, da se pojasnijo opredelitve za zagotovitev enotne uporabe navedene direktive ali da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih; da se prilagodijo zneski osnovnega kapitala, ki so predpisani z nekaterimi določbami navedene direktive in posebnimi zneski pomembnimi za izračun kapitalskih zahtev za trgovalno knjigo, da bi se upošteval razvoj ekonomskega in monetarnega področja; da se prilagodijo kategorije investicijskih podjetij, ki so upravičene do nekaterih odstopanj glede zahtevanih minimalnih ravni lastnih sredstev, da bi se upošteval razvoj dogodkov na finančnih trgih; da se pojasni zahteva, da bi morala investicijska podjetja posedovati lastna sredstva, ki so enakovredna eni četrtini njihovih fiksnih režijskih stroškov predhodnega leta, da se zagotovi enotna uporaba navedene direktive; da se uskladi terminologija in opredelitve z ustreznimi kasnejšimi akti; da se prilagodijo tehnične določbe navedene direktive glede izračuna kapitalskih zahtev za različne kategorije tveganja in velikih izpostavljenosti, o uporabi internih modelov za izračun kapitalskih zahtev in glede trgovanja z namenom upoštevanja razvoja dogodkov na finančnih trgih ali standardov merjenja tveganja ali računovodskih standardov, ali zakonodaje Unije, ali ki se nanašajo na konvergenco nadzornih praks; in da se upošteva rezultat pregleda različnih zadev v zvezi s področjem uporabe Direktive 2004/39/ES. |
(43) |
Evropski parlament ali Svet bi moral imeti na voljo tri mesece od datuma obvestila za nasprotovanje delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se bi to obdobje lahko podaljšalo za tri mesece. Evropskemu parlamentu in Svetu bi moralo biti omogočeno, da obvestita druge institucije, da ne nameravata nasprotovati. Taka zgodnja odobritev delegiranih aktov je še posebej primerna, ko je treba spoštovati roke, na primer, kadar temeljni akti vsebuje časovne razporede za Komisijo za sprejemanje delegiranih aktov. |
(44) |
V izjavi 39 o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, priloženi Sklepni listini medvladne konference, na kateri je bila sprejeta Lizbonska pogodba, podpisana 13. decembra 2007, se je konferenca seznanila s tem, da namerava Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev nadaljevati posvetovanje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice. |
(45) |
Ker ciljev te uredbe, in sicer da se od kreditnih institucij in investicijskih podjetij zahteva, da vzpostavijo in vzdržujejo politike prejemkov, ki so skladne z učinkovitim obvladovanjem tveganja, in da se prilagodijo nekatere kapitalske zahteve kot odziv na finančno krizo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže Unija, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. |
(46) |
Direktivi 2006/48/ES in 2006/49/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2006/48/ES
Direktiva 2006/48/ES se spremeni:
(1) |
Člen 4 se spremeni:
|
(2) |
V členu 11(1) se doda naslednji pododstavek: „Odbor evropskih bančnih nadzornikov mora zagotoviti smernice za ocenjevanje primernosti oseb, ki dejansko vodijo posle kreditne institucije.“ |
(3) |
Člen 22 se spremeni:
|
(4) |
V členu 54 se doda naslednji odstavek: „Države članice zagotovijo, da imajo, za namene prvega odstavka, njihovi pristojni organi pooblastilo za naložitev finančnih in nefinančnih kazni ali ukrepov. Te kazni ali ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.“ |
(5) |
V prvem odstavku člena 57 se točka (r) nadomesti z naslednjim:
|
(6) |
V členu 64 se doda naslednji odstavek: „5. Kreditne institucije uporabljajo zahteve iz dela B Priloge VII k Direktivi 2006/49/ES za vsa sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ko izračunavajo znesek lastnih sredstev in odštejejo od vsote postavk iz točk (a) do (ca), zmanjšane za vrednosti postavk iz člena 57(i) do (k), vsoto potrebnih dodatnih prilagoditev vrednosti. Odbor evropskih bančnih nadzornikov pripravi smernice glede podrobne uporabe te določbe.“ |
(7) |
V členu 66 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Polovica skupne vrednosti postavk iz točk (l) do (r) člena 57 se odbije od vsote postavk iz točk (a) do (ca), zmanjšane za vrednosti postavk iz točk (i) do (k) navedenega člena, in polovico od skupne vrednosti postavk iz točk (d) do (h) navedenega člena, ob uporabi omejitev, določenih z odstavkom 1 tega člena. Če polovica skupne vrednosti postavk iz točk (l) do (r) presega skupno vrednost postavk iz točk (d) do (h) člena 57, se ta presežek odbije od skupne vrednosti iz točk (a) do (ca), zmanjšane za vrednost postavk iz točk (i) do (k) navedenega člena. Postavke iz točke (r) člena 57 se ne odbijejo, če se za namene člena 75 vključijo v izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, kakor je opredeljeno v tej direktivi, ali v izračun kapitalskih zahtev, kakor je opredeljeno v Prilogi I ali V k Direktivi 2006/49/ES.“ |
(8) |
V členu 75 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:
|
(9) |
V členu 101 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Kreditna institucija v vlogi sponzorja ali kreditna institucija v vlogi originatorja, ki je v povezavi z listinjenjem uporabila člen 95 pri izračunu zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti ali ki je prodala instrumente iz svoje trgovalne knjige subjektu s posebnim namenom pri listinjenju, tako da zanjo ni več obvezno posedovanje lastnih sredstev za tveganja teh instrumentov, ne zagotavljata večje podpore investitorjem z namenom zmanjšanja morebitnih ali dejanskih izgub investitorjev glede na njune pogodbeno določene obveznosti.“ |
(10) |
Člen 136 se spremeni:
|
(11) |
V členu 145 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim: „3. Kreditne institucije sprejmejo formalno politiko za izpolnjevanje zahtev po razkritju iz odstavkov 1 in 2 ter vzpostavijo politike za ocenjevanje primernosti njihovih razkritij, vključno s preverjanjem in pogostostjo. Kreditne institucije imajo tudi politike za ocenjevanje, ali njihova razkritja udeležencem na trgu celovito sporočajo njihov profil tveganja. Če ta razkritja udeležencem na trgu profila tveganja ne sporočajo celovito, kreditne institucije javno razkrijejo informacije, ki so potrebne poleg informacij, ki jih zahteva odstavek 1. Vendar pa morajo razkriti le informacije, ki so bistvene in niso lastniške ali zaupne po tehničnih merilih iz dela 1 Priloge XII.“ |
(12) |
Naslov naslova VI se nadomesti z naslednjim: „DELEGIRANI AKTI IN IZVRŠILNA POOBLASTILAA“. |
(13) |
Člen 150 se spremeni:
|
(14) |
Odstavka 2 in 3 člena 151 se črtata. |
(15) |
Za členom 151 se vstavijo naslednji členi: „Člen 151a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 150(1) ter drugega prvega stavka člena 150(2) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let z začetkom 15. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 151b. 2. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 151b in 151c. Člen 151b Preklic pooblastila 1. Pooblastilo iz člena 150(1) in prvega stavka drugega pododstavka člena 150(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. 2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic. 3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 151c Nasprotovanje delegiranim aktom 1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece. 2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala. 3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. V skladu s členom 296 PDEU institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.“ |
(16) |
V člen 152 se vstavijo naslednji odstavki: „5a. Kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v skladu s členi 84 do 89 do 31. decembra 2011 zagotovijo lastna sredstva, ki so vedno večja ali enaka znesku, navedenemu v odstavku 5c ali odstavku 5d, če je to ustrezno. 5b. Kreditne institucije, ki za izračun lastnih kapitalskih zahtev za operativna tveganja, kakor je navedeno v členu 105, uporabljajo napredne pristope za merjenje, do 31. decembra 2011 zagotovijo lastna sredstva, ki so vedno večja ali enaka znesku, navedenem v odstavku 5c ali 5d, če je to ustrezno. 5c. Znesek iz odstavkov 5a in 5b ustreza 80 % skupnega minimalnega zneska lastnih sredstev, ki bi ga kreditne institucije morale imeti na podlagi člena 4 Direktive 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES, skladno z uporabo pred 1. januarjem 2007. 5d. S pridržkom odobritve s strani pristojnih organov lahko znesek iz odstavkov 5a in 5b za kreditne institucije iz odstavka 5e ustreza do višine 80 % skupnega minimalnega zneska lastnih sredstev, ki bi ga te kreditne institucije morale imeti na podlagi katerega koli od členov 78 do 83, 103 ali 104 in Direktive 2006/49/ES, skladno z uporabo pred 1. januarjem 2011. 5e. Kreditna institucija lahko odstavek 5d uporabi le, če za izračunavanje svojih kapitalskih zahtev od 1. januarja 2010 ali po tem datumu uporablja pristop IRB ali napredne pristope za merjenje svojega operativnega tveganja.“ |
(17) |
Člen 154(5) se nadomesti z naslednjim: „5. Do 31. decembra 2012 z izpostavljenostjo tehtano povprečje LGD za vse izpostavljenosti iz naslova bančništva na drobno, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami in brez jamstev enot centralne ravni države, ne sme biti nižje od 10 %.“ |
(18) |
V členu 156 se za tretjim odstavkom vstavijo naslednji odstavki: „Do 1. aprila 2013 Komisija pregleda določbe o prejemkih, tudi tiste, določene v prilogah V in XII, ter o njih poroča, s posebnim poudarkom na njihovi učinkovitosti, izvajanju in izvrševanju, pri čemer se upošteva mednarodni razvoj dogodkov. S tem pregledom se ugotovijo morebitne vrzeli, nastale zaradi uporabe načela sorazmernosti za te določbe. Komisija svoje poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z vsemi ustreznimi predlogi. Da bi zagotovila doslednost ter enake pogoje delovanja, Komisija pregleda izvajanje člena 54 ob upoštevanju doslednosti kazni in ostalih ukrepov, sprejetih in uporabljenih v Uniji, ter po potrebi poda predloge. Redni pregled uporabe te direktive, ki ga opravi Komisija, mora zagotavljati, da način uporabe direktive ne povzroča izražanja diskriminacije med kreditnimi institucijami na osnovi njihove pravne strukture ali modela lastništva. Da bi zagotovili doslednost pri varnem in skrbnem dostopu do kapitala, Komisija pregleda ustreznost sklicevanja na instrumente v okviru pomena člena 66(1a)(a) in točke 23(o)(ii) Priloge V takoj, ko sprejme pobudo za pregled opredelitve instrumentov kapitala, kakor jih opredeljujejo členi 56 do 67.“ |
(19) |
Vstavi se naslednji člen: „Člen 156a Komisija do 31. decembra 2011 pregleda in poroča o želenih spremembah za prilagoditev Priloge IX te direktive, pri tem pa upošteva mednarodne sporazume v zvezi s kapitalskimi zahtevami kreditnih institucij za pozicije listinjenja. Komisija mora to poročilo predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z vsemi ustreznimi zakonodajnimi predlogi.“ |
(20) |
Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I k tej direktivi. |
Člen 2
Spremembe Direktive 2006/49/ES
Direktiva 2006/49/ES se spremeni:
(1) |
V prvem pododstavku člena 3(1) se doda naslednja točka (t):
|
(2) |
V prvem pododstavku člena 17(1) se uvodni del nadomesti z naslednjim: „Kadar institucija izračunava zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene Priloge II k tej direktivi v skladu s členi 84 do 89 Direktive 2006/48/ES, se za namene izračuna iz odstavka 36 dela 1 Priloge VII Direktive 2006/48/ES uporablja naslednje:“. |
(3) |
V členu 18(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
|
(4) |
Naslov oddelka 2 v poglavju VIII se nadomesti z naslednjim: „Delegirani akti in izvršilna pooblastila“. |
(5) |
Člen 41(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 42a in pogoji iz členov 42b in 42c.“. |
(6) |
V členu 42 se črta odstavek 2. |
(7) |
Vstavijo se naslednji členi: „Člen 42a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 41 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let z začetkom 15. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 42b. 2. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 42b in 42c. Člen 42b Preklic pooblastila 1. Pooblastilo iz člena 41 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. 2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala. 3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen.. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 42c Nasprotovanje delegiranim aktom 1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece. 2. Če do izteka navedenega roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu na bosta nasprotovala. 3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. V skladu s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.“ |
(8) |
Člen 47 se nadomesti z naslednjim: „Do 30. decembra 2010 ali drugega zgodnejšega datuma, ki ga določijo pristojni organi za vsak primer posebej, lahko institucije, ki so v skladu s točko 1 Priloge V prejele priznanje modela za posebno pozicijsko tveganje pred 1. januarjem 2007, na podlagi tega obstoječega priznanja uporabljata odstavka 4 in 8 Priloge VIII k Direktivi 93/6/EGS na način, kot sta veljali pred 1. januarjem 2007.“ |
(9) |
Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II k tej direktivi. |
Člen 3
Prenos
1. Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev:
(a) |
točk 3, 4, 16 in 17 člena 1 ter točk 1, 2(c), 3 in 5(b)(iii) Priloge I do 1. januarja 2011, ter |
(b) |
določb te direktive razen tistih, ki so opredeljene v točki (a), do 31. decembra 2011. |
Države članice se v sprejetih predpisih iz tega odstavka sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Zakoni in drugi predpisi, potrebni za uskladitev s točko 1 Priloge I, od kreditnih institucij zahtevajo, da navedena načela uporabijo za:
(i) |
prejemke iz naslova pogodb, sklenjenih pred dejanskim datumom začetka izvajanja v posamezni državi članici, in priznane ali plačane po tem datumu, ter |
(ii) |
prejemke za storitve, opravljene v letu 2010, ki so sicer bili priznani, ne pa tudi plačani, pred datumom dejanskega začetka izvajanja v posamezni državi članici. |
3. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Poročilo
Glede na mednarodno naravo Bazelskega okvira in tveganja povezana z neistočasnim izvajanjem sprememb tega okvira v glavnih pravnih redih, Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2010 o napredku v smeri mednarodnega izvajanja sprememb glede okvira kapitalske ustreznosti in poda morebitne primerne predloge.
Člen 5
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 6
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu, 24. novembra 2010
Za Evropski parlament
Predsednik
J. BUZEK
Za Svet
Predsednik
O. CHASTEL
(1) UL C 291, 1.12.2009, str. 1.
(2) Mnenje z dne 20. januarja 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 7. julija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11 oktobra 2010.
(4) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
(5) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.
(6) UL L 145, 30.4.2004, str. 1.
(7) UL L 120, 15.5.2009, str. 22.
(8) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(9) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(10) UL L 120, 15.5.2009, str. 22.“.
PRILOGA I
Priloge V, VI, VII, IX in XII k Direktivi 2006/48/ES se spremenijo:
(1) |
V Prilogi V se doda naslednji oddelek: „11. POLITIKE PREJEMKOV
|
(2) |
Del 1 Priloge VI se spremeni na naslednji način:
|
(3) |
V Prilogi VII se točka 8(d) oddelka 1 dela 2 nadomesti z naslednjim:
|
(4) |
Priloga IX se spremeni:
|
(5) |
Priloga XII se spremeni:
|
PRILOGA II
Priloge I, II, V in VII k Direktivi 2006/49/ES se spremenijo:
(1) |
Priloga I se spremeni:
|
(2) |
V Prilogi II se drugi odstavek odstavka 7 nadomesti z naslednjim: „V primeru zamenjave neplačil pa se instituciji, katere izpostavljenost, ki izhaja iz te zamenjave, predstavlja dolgo pozicijo v osnovnem instrumentu, dovoli, da uporabi odstotek 0 % za izračun potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti, razen če zamenjava neplačil preneha veljati v primeru nesolventnosti subjekta, katerega izpostavljenost, ki izhaja iz zamenjave neplačil, predstavlja kratko pozicijo v osnovnem instrumentu, tudi če osnovni instrument ni v neplačilu. V tem primeru je odstotek za izračun potencialne bodoče kreditne izpostavljenosti institucije omejen na znesek premij, ki jih subjekt še ni plačal instituciji.“ |
(3) |
Priloga V se spremeni:
|
(4) |
V Prilogi VII se del B spremeni:
|