24.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/115

(1)

Evropa mora okrepiti svojo sposobnost za ustvarjalnost in inovacije iz socialnih ter gospodarskih razlogov, če se želi učinkovito odzvati na razvoj družbe znanja: inovativna sposobnost je tesno povezana z ustvarjalnostjo kot osebno lastnostjo in da bi jo lahko izkoristili v celoti, jo je treba razširiti med vsem prebivalstvom. To zahteva pristop, ki temelji na vseživljenjskem učenju.

(2)

Sistemi izobraževanja in usposabljanja bi morali v zadostni meri in na vseh ustreznih ravneh poskrbeti za razvoj ključnih kompetenc z namenom podpiranja ustvarjalnosti in inovativnosti, da bi našli inovativne in ustvarjalne rešitve v zasebnem, poklicnem in socialnem življenju.

(3)

Evropski svet v Lizboni je dne 23. in 24. marca 2000 sklenil, „da bi moral evropski okvir opredeliti nova osnovna znanja, ki naj jih zagotovi vseživljenjsko učenje“ kot ključni ukrep pri odzivu Evrope na „globalizacijo in premik h gospodarstvom znanja“, ter poudaril, da so „ljudje največja dobrina Evrope“.

(4)

Sporočilo Komisije z dne 21. novembra 2001 z naslovom „Uresničevanje evropskega prostora za vseživljenjsko učenje“ in Resolucija Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju (4), ki mu je sledila, sta „nova osnovna znanja“ določila kot prednostna in poudarila, da mora „vseživljenjsko učenje zajemati obdobje od predšolske starosti do starosti po upokojitvi“.

(5)

Priporočilo 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5) je opredelilo več ključnih kompetenc, zlasti „matematično kompetenco ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji“, „učenje učenja“, „digitalno pismenost“, „samoiniciativnost in podjetnost“, „kulturno zavest in izražanje“ ter „socialne in državljanske kompetence“.

(6)

Evropski svet v Bruslju je dne 8. in 9. marca 2007 navedel, da sta izobrazba in usposabljanje predpogoja za dobro delovanje trikotnika znanja (izobraževanje-raziskave-inovacije) ter da imata ključno vlogo pri spodbujanju rasti in delovnih mest. Pozval je k temu, da je posebno pozornost treba nameniti spodbujanju zmogljivosti MSP, tudi na področju kulture in ustvarjalnosti, zaradi njihove gonilne vloge v zvezi z rastjo, ustvarjanjem delovnih mest in inovacijami.

(7)

Razglasitev Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij je učinkovit način pomoči pri soočanju z izzivi Evrope, in sicer z izboljšanjem osveščenosti javnosti, razširjanjem informacij o dobrih praksah ter spodbujanjem raziskav in orientacijske razprave. Z ustvarjanjem okolja za hkratno spodbujanje teh ciljev na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko Evropsko leto prinese večjo sinergijo in kritično maso kot pa neskladna prizadevanja na različnih ravneh.

(8)

Ker spodbujanje ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije s pomočjo vseživljenjskega učenja sovpada s cilji obstoječih programov Skupnosti, je takšno leto mogoče izvesti z uporabo navedenih programov v okviru obstoječih omejitev, ki jih zagotavljajo za določitev prednostnega financiranja na letni ali večletni osnovi; programi in politike na drugih področjih, kot so kultura, komunikacija, podjetništvo, kohezija, razvoj podeželja, raziskave in informacijska družba, prav tako prispevajo k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije ter lahko pobudo podpirajo v okviru svojih pravnih okvirov.

(9)

Ker cilja te odločbe, in sicer podpirati prizadevanja držav članic pri spodbujanju ustvarjalnosti, s pomočjo vseživljenjskega učenja, kot gonila za inovacije in ključnega dejavnika za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc ter blaginje vseh posameznikov v družbi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta odločba ne presega okvirov, potrebnih za dosego navedenega cilja –

(a)

zagotovitev okolja, ki je ugodno za inovacije in prilagodljivost v hitro spreminjajočem se svetu; treba je upoštevati vse oblike inovativnosti, vključno s socialno in podjetniško inovativnostjo;

(b)

poudarjanje odprtosti do kulturne raznolikosti kot načina za spodbujanje medkulturnega sporazumevanja ter tesnejših vezi med vejami umetnosti, pa tudi s šolami in univerzami;

(c)

spodbujanje estetske občutljivosti, čustvenega razvoja, ustvarjalnega razmišljanja in intuicije pri vseh otrocih od najzgodnejših faz razvoja, vključno s predšolsko vzgojo;

(d)

osveščanje o pomembnosti ustvarjalnosti, inovacij in podjetništva za osebni razvoj in tudi za gospodarsko rast in zaposlovanje ter spodbujanje podjetniške miselnosti, zlasti med mladimi, na podlagi sodelovanja s poslovnim svetom;

(e)

spodbujanje izobraževanja na področju osnovnih in naprednih matematičnih, znanstvenih in tehnoloških spretnosti, ki se prenašajo na tehnološke inovacije;

(f)

pospeševanje odprtosti do sprememb, ustvarjalnosti in reševanja težav kot kompetenc, ki se prenašajo na inovacije, ki jih je nadalje mogoče prenesti v več poklicnih in socialnih kontekstov;

(g)

razširjanje dostopa do različnih ustvarjalnih oblik samoizražanja, tako v formalnem izobraževanju kot tudi v okviru neformalnih ter priložnostnih dejavnosti za mlade;

(h)

osveščanje ljudi, tako na trgu dela kot zunaj njega, o tem, da so ustvarjalnost, znanje in prožnost v času hitrih tehnoloških sprememb in svetovne integracije pomembni za uspešno in polno življenje; zagotovitev ljudem vsega potrebnega za izboljšanje njihovih poklicnih priložnosti na vseh področjih, kjer imata ustvarjalnost in sposobnost za inovacije pomembno vlogo;

(i)

spodbujanje oblikovanja kot ustvarjalne dejavnosti, ki znatno prispeva k inovacijam, in tudi upravljanja inovacij in spretnosti upravljanja oblikovanja, vključno z osnovnimi pojmi v zvezi z varstvom intelektualne lastnine;

(j)

razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti v zasebnih in javnih organizacijah s pomočjo usposabljanja ter spodbujanje teh organizacij, da bolje izkoristijo ustvarjalne zmožnosti tako zaposlenih kot tudi strank.

(a)

konference, prireditve in pobude za spodbujanje razprave ter izboljšanje ozaveščenosti o pomembnosti ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

(b)

informacijske in promocijske kampanje za razširjanje ključnih sporočil;

(c)

prepoznavanje primerov dobrih praks ter razširjanje informacij o spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije;

(d)

raziskave in študije na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni.