„3.4   Alternativne metode

V zvezi z vzorci, vzetimi na pobudo nosilca, se metode analize iz člena 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (3), lahko uporabljajo namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije, kot je določeno v točki 3 te priloge, če so bile validirane v skladu z EN/ISO 16140/2003.

3.5   Shranjevanje sevov

Za prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje na protimikrobno odpornost z uporabo običajnih metod jemanja kulture, ki mora zagotoviti celovitost sevov v obdobju najmanj dveh let, je treba shraniti vsaj seve, izolirane kot del uradnega nadzora.

PRILOGA

Shema testiranja, potrebna za preverjanje doseganja cilja Skupnosti za zmanjšanje Salmonella enteritidis in Salmonella typhimurium pri odraslih nesnicah vrste Gallus gallus, kot je navedeno v členu 1(2)

1.   OKVIR VZORČENJA

Okvir vzorčenja zajema vse odrasle jate nesnic vrste Gallus gallus („jate nesnic“), navedene v členu 1 Uredbe (ES) št. 2160/2003.

2.   SPREMLJANJE V JATAH NESNIC

2.1   Pogostost in status vzorčenja

Jate nesnic se vzorčijo na pobudo nosilca živilske dejavnosti („nosilec“) in pristojnega organa.

Vzorčenje na pobudo nosilca se opravi najmanj vsakih petnajst tednov. Prvo vzorčenje se opravi v starosti 24 +/– 2 tednov.

Vzorčenje pristojnega organa se opravi najmanj:

(a)	v eni jati letno na gospodarstvu, ki ima vsaj 1 000 kokoši;

(b)	v starosti 24 +/– 2 tednov pri jatah nesnic v zgradbah, kjer je bila salmonela odkrita v prejšnji jati;

(c)	v vsakem primeru suma na okužbo s Salmonello enteritidis ali Salmonello typhimurium kot rezultat epidemiološke preiskave izbruha bolezni, ki se prenaša z živili, v skladu s členom 8 Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1);

(d)	pri vseh drugih jatah nesnic na gospodarstvu, če je bila odkrita Salmonella enteritidis ali Salmonella typhimurium v eni jati nesnic na gospodarstvu;

(e)	v primerih, ko pristojni organ meni, da je to primerno.

Vzorčenje, ki ga opravi pristojni organ, lahko nadomesti vzorčenje na pobudo nosilca.

2.2   Protokol vzorčenja

Za večjo občutljivost vzorčenja je treba vzorčiti fekalije in okolje vsaj tako, kot je določeno v točkah (a) in (b):

(a)

Pri jatah v kletkah je treba vzeti 2 × 150 gramov naravno zbranih fekalij iz vseh tekočih trakov ali strgal v zgradbi po zagonu sistema za odstranitev gnoja. Vendar je treba v primeru poslopij s kletkami brez strgal ali tekočih trakov zbrati 2 × 150 gramov mešanih svežih fekalij iz 60 različnih mest pod kletkami v jamah za iztrebke.

(b)	V kokošnjakih ali stavbah za prosto rejo je treba vzeti dva para obuval za odvzem vzorcev ali nogavic brez preobuvanja zaščitne prevleke.

Če vzorčenje opravi pristojni organ, je treba vzeti vzorec 250 ml, ki vsebuje najmanj 100 gramov prahu iz mest v stavbi, na katerih je veliko prahu. Če ni dovolj prahu, je treba vzeti dodaten vzorec 150 gramov naravno zbranih fekalij ali dodaten par obuval za odvzem vzorcev ali nogavic.

V primeru vzorčenja iz točk 2.1(b), (c) in (d) se mora pristojni organ z nadaljnjimi testi prepričati, da na rezultate preiskave salmonele pri perutnini ni vplivala uporaba protimikrobnih sredstev v jatah.

V primeru, da ni bila odkrita prisotnost Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium, vendar so odkrite protimikrobne snovi ali zaviralni učinek bakterijske rasti, se za namen cilja Skupnosti iz člena 1(2) šteje, da je jata nesnic okužena.

3.   PREUČEVANJE VZORCEV

3.1   Prevoz in priprava vzorcev

Vzorci se na dan, ko so bili zbrani, pošljejo z ekspresno pošto ali po kurirju v laboratorije, navedene v členu 11 Uredbe (ES) št. 2160/2003. V laboratoriju se vzorci hranijo v zmrznjeni obliki do preiskave, ki mora biti opravljena v 48 urah po prejetju.

3.1.1   Vzorci obuval

(a)	Pazljivo razpakirajte dva para obuval za odvzem vzorcev (ali „nogavic“), da se izognete poškodovanju sprijetega fekalnega materiala, ju zberite in postavite v 225 ml puferske peptonske vode (BPW), ki je bila predhodno segreta na sobno temperaturo;

(b)	vzorec pomešajte tako, da se popolnoma zasiči, nato pa nadaljujte z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

3.1.2   Drugi vzorci fekalnega materiala in prahu

(a)	Poberite vzorce fekalij, jih skrbno premešajte in vzemite 25-gramski podvzorec za kulturo;

(b)	25-gramski podvzorec dodajte 225 ml BPW, ki ste jo predhodno segreli na sobno temperaturo;

(c)	nadaljujte kulturo vzorca z uporabo metode odkrivanja iz točke 3.2.

Če je bil sprejet dogovor o ISO-standardih za pripravo fekalij za odkrivanje salmonele, jih uporabite namesto zgoraj navedenih določb o pripravi vzorcev.

3.2   Metoda odkrivanja

Uporablja se metoda, ki jo za odkrivanje priporoča Referenčni laboratorij Skupnosti (CRL) za salmonelo iz Bilthovena na Nizozemskem. Ta metoda je opisana v sedanji različici osnutka Priloge D k ISO 6579 (2002): „Odkrivanje Salmonelle spp. v živalskih fekalijah in vzorcih v primarni fazi vzreje“. Pri tej metodi se uporablja poltrdno sredstvo (spremenjeno poltrdno sredstvo Rappaport-Vassiladis, MSRV) kot edino sredstvo za selektivno obogatitev.

3.3   Serotipizacija

Serotipizacija z uporabo sheme Kaufmann-White se opravi za vsaj en izolat vsakega pozitivnega vzorca.

3.4   Alternativne metode

V zvezi z vzorci, vzetimi na pobudo nosilca, se metode analize iz člena 11 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) lahko uporabljajo namesto metod za pripravo vzorcev, metod odkrivanja in serotipizacije, kot je določeno v točki 3 te priloge, če so bile validirane v skladu s standardom EN/ISO 16140/2003.

3.5   Shranjevanje sevov

Za prihodnjo fagotipizacijo ali testiranje na protimikrobno odpornost z uporabo običajnih metod jemanja kulture, ki mora zagotoviti celovitost sevov v obdobju najmanj dveh let, je treba shraniti vsaj seve, izolirane kot del uradnega nadzora.

4.   REZULTATI IN POROČANJE

Za namen verifikacije doseganja cilja Skupnosti se jata nesnic šteje za pozitivno, če je odkrita prisotnost Salmonelle enteritidis in Salmonelle typhimurium (razen cepnega seva) v enem ali več fekalnih vzorcev v jati nesnic. Pozitivne jate nesnic se štejejo samo enkrat, ne glede na število postopkov vzorčenj in testiranj, o njih pa se poroča samo v prvem letu odkritja.

Poročanje vsebuje:

(a)	celotno število testiranih jat nesnic in število testiranih jat nesnic za vsak status vzorčenja, navedenega v točki 2.1;

(b)	celotno število okuženih jat in rezultate testiranja za vsak status vzorčenja, navedenega v točki 2.1;

(c)	obrazložitve o rezultatih, zlasti v zvezi z izjemnimi primeri.

Rezultati iz te točke in kakršne koli dodatne pomembne informacije se sporočijo kot del poročila o trendih in virih v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES.

---

(1)  UL L 325, 12.12.2003, str. 31.

(2)  UL L 191, 28.5.2004, str. 1.