1.

Kakšna stopnja razlikovanja med različnimi posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, se zahteva na podlagi člena 4(1)(c) ali člena 6 v povezavi s členom 10 Direktive (EU) 2016/680 (1)? Ali je to, da nacionalna zakonodaja dovoljuje zbiranje genetskih podatkov od vseh oseb, ki so osumljene ali obdolžene storitve naklepnega kaznivega dejanja, v skladu z zahtevo po najmanjši obdelavi osebnih podatkov in z obveznostjo razlikovanja med različnimi kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki?

2.

Ali je v skladu s členom 4(1)(e) Direktive 2016/680, če zaradi splošnega cilja, kot je preprečevanje ali odkrivanje kaznivih dejanj, potrebo po nadaljnji hrambi profila DNK presojajo policijski organi na podlagi svojih notranjih pravil, kar v praksi pogosto pomeni hrambo občutljivih osebnih podatkov za nedoločen čas, brez določitve kakršnega koli najdaljšega roka hrambe takih osebnih podatkov? Če to ni v skladu s to določbo, na podlagi katerih meril je treba po potrebi s časovnega vidika oceniti sorazmernost hrambe osebnih podatkov, ki se zberejo in hranijo za tak namen?

3.

Kakšen je minimalni obseg vsebinskih ali postopkovnih pogojev za zbiranje, hrambo in izbris posebno občutljivih osebnih podatkov v smislu člena 10 Direktive 2016/680, ki ga je treba določiti s „splošnimi določbami“ prava države članice? Ali je mogoče tudi sodno prakso šteti za „pravo države članice“ v smislu člena 8(2) v povezavi s členom 10 Direktive 2016/680?