52022AE1398

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022AE1398 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022AE1398

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Geopolitični vpliv energetskega prehoda (JOIN(2022) 23 final)

EESC 2022/01398

UL C 486, 21.12.2022, pp. 198–203 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

21.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 486/198

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Geopolitični vpliv energetskega prehoda

(JOIN(2022) 23 final)

(2022/C 486/27)

Poročevalec:	Tomasz Andrzej WRÓBLEWSKI
Soporočevalec:	Ioannis VARDAKASTANIS

Zaprosilo	28. 6. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	21. 9. 2022
Pravna podlaga	člen 52(2) Poslovnika
	zaprosilo
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	14. 9. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	21. 9. 2022
Plenarno zasedanje št.	572
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	229/1/6

1. Sklepi in priporočila

1.1

Leto 2022 se bo v zgodovino zapisalo kot leto korenitih geopolitičnih in energetskih sprememb po svetu. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja prizadevanja Evropske komisije in posameznih držav članic, ki so pospešila proces osamosvajanja od dobav ruske energije. Meni pa, da je glede na dinamiko vojne v Ukrajini treba ta proces še pospešiti s strogim embargom, ki mora vključevati hiter razvoj alternativnih čistih virov energije.

1.2

To mnenje upošteva zaprosilo v zvezi s sporočilom o zunanjem sodelovanju EU na področju energije v spreminjajočem se svetu (JOIN(2022) 23), ki sta ga 18. maja 2022 skupaj objavila generalni direktorat Evropske komisije za energijo in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

1.3

EESO pozdravlja, da je Evropa še vedno vodilna pri energetskem prehodu, vendar poudarja, da spremembe v EU niso dovolj za izravnavo učinkov svetovnih emisij ter da je Uniji vsekakor v interesu ukrepanje na mednarodni ravni, tako zaradi podnebnih sprememb kot gospodarske širitve, ki zagotavlja trajnostni svetovni razvoj.

1.4

EESO pozdravlja več pobud EU, s katerimi se bodisi krepi notranja odpornost EU, kot je REPowerEU, bodisi omogoča politična stabilnost, kot so partnerstvo za pravični energetski prehod, Global Gateway in zelena agenda za Zahodni Balkan.

1.5

EESO obenem poudarja, da bi bilo treba zaradi sedanjih političnih napetosti še bolj aktivno sodelovati z nekaterimi državami, ki Evropi lahko dobavljajo plin in nafto. To so med drugim Združene države Amerike ter v različnem obsegu države v Južni Ameriki in Afriki, katerih izvoz fosilnih goriv bi bilo treba dopolniti s prenosom znanja in tehnologijami na področju obnovljivih virov, ki bi lahko pospešile njihov podnebni prehod.

1.6

EESO pozdravlja pobudo za povezavo Moldavije in Ukrajine v evropsko energetsko omrežje, vendar tudi poziva k periodičnemu pregledovanju geopolitičnih razmer, ki nastajajo zaradi dinamičnih sprememb energetske strukture v državah, kot so Armenija, Gruzija in Kazahstan.

1.7

EESO poudarja, da je treba vzpostaviti posebne odnose z državami, ki so glavne dobaviteljice težkih kovin in surovin, potrebnih za proizvodnjo tehnologije za čisto energijo, ter bi lahko bile ogrožene. Za to je potreben razvoj popolnoma nove veje mednarodnih odnosov – evropske energetske diplomacije.

1.8

Zaradi nedavnih izkušenj s prekomerno odvisnostjo Evrope od surovin iz nezanesljivih virov EESO poziva EU, naj bo čim bolj prožna pri zastavljanju svojih ambicioznih načrtov za energetski prehod ter si vzame čas za analizo geopolitičnega vpliva izbranih odločitev in jih prilagodi, če bi povzročali neželene in nepričakovane napetosti v svetu.

2. Uvod

2.1

Vprašanja, povezana z energetskim prehodom, so že več let v ospredju politične agende po vsem svetu. Evropska unija, katere vrednote so trajnostnost, solidarnost in mednarodno sodelovanje, je s svojim zelenim dogovorom vodilna pri energetskem prehodu. Ker pa je odgovorna zgolj za približno 8 % svetovnih emisij (in ta delež se še zmanjšuje), notranja politika EU ne bo dovolj, ne glede na ambicioznost.

2.2

Kot je navedeno v sklepih konference o geopolitiki evropskega zelenega dogovora (1), je za spoprijemanje s temi skupnimi, čezmejnimi podnebnimi grožnjami ključen multilateralizem, ki za razliko od razdiralne geopolitike tudi omogoča obravnavanje te planetarne krize. To je bilo tudi upoštevano v mnenju EESO z naslovom Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (2), v katerem je Odbor izrazil strinjanje s tem, da je potrebna „okrepitev mednarodnega ukrepanja za odpornost proti podnebnim spremembam,“ kot navaja Komisija, in z njeno izjavo, da morajo „naša prizadevanja za prilagajanje podnebnim spremembam […] ustrezati našemu vodilnemu položaju na področju blaženja podnebnih sprememb na svetovni ravni“.

2.3

Ker podnebne spremembe in z njimi povezani sprejeti ukrepi povzročajo tektonske premike v geopolitiki in industriji, v prvi vrsti razcvet energije iz obnovljivih virov, kar močno vpliva na mednarodne odnose, se je EESO odločil, da bo za celovito krovno mnenje o podnebnih spremembah ključen poudarek na geopolitičnih vplivih.

2.4

Čeprav znanstveniki soglasno menijo, da je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov v atmosfero, je pri podnebni politiki treba upoštevati vse večje pozitivne in negativne povezave med gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi na tem področju.

2.5

Delovanje in parametri energetskega trga so neposredno povezani s političnimi razmerami v posameznih regijah. K temu prispeva dejstvo, da je za dobavo fosilnih goriv značilna velika odvisnost od peščice držav proizvajalk.

2.6

Kot je bilo prikazano v mnenju EESO z naslovom Zunanja razsežnost energetske politike EU (3), je prevlada nekaterih dobaviteljic, ki vse ne spoštujejo enakih tržnih in političnih pravil kot EU, prispevala k temu, da je vprašanje energetske varnosti postalo prednostno v agendi EU. Takrat se je EESO skliceval na posledice vojaške agresije v Gruziji leta 2008, kontekst pa je izjemno relevanten tudi ob sedanjih razmerah v Ukrajini, kar močno vpliva na dojemanje vprašanj, povezanih z energetsko varnostjo in geopolitiko.

2.7

Srednjeročno bo svetovna energetika povsem drugačna od današnje. Energetski prehod bo bistveno vplival na geopolitiko in bo prinesel tako grožnje kot priložnosti. Kakšen bo njegov vpliv, bo odvisno od številnih dejavnikov. Na primer, razogljičevanje lahko povzroči večjo odvisnost od uvoza plina, kar bi lahko še bolj zapletlo odnose med EU in Rusijo.

2.8

S spreminjanjem energetskega sistema se bo spreminjala tudi energetska politika. V svetu čiste energije se bodo oblikovali novi zmagovalci in poraženci. Nekateri pri čisti energiji vidijo tekmovanje, primerljivo z vesoljsko tekmo. Državam in regijam, ki obvladajo čiste tehnologije, izvažajo zeleno energijo ali uvažajo manj fosilnih goriv, bo novi sistem koristil, tistim, ki se zanašajo na izvoz fosilnih goriv, pa bi moč lahko upadla.

3. Splošne ugotovitve

3.1

Če energetsko preobrazbo razumemo kot sistemske ukrepe, namenjene zmanjšanju izpustov ogljikovih spojin, ki pospešujejo procese podnebnih sprememb, v ozračje, je treba poleg energetske preobrazbe iskati in izvajati čim boljše rešitve za trajnostno kmetijstvo in gospodarjenje z gozdovi, biološko sekvestracijo, govedorejo in rabo goveda ter izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša razvoj tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida.

3.2

Ob upoštevanju ravni emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročijo države EU, v primerjavi z drugimi svetovnimi gospodarstvi si bo, da bi dosegli potrebne rezultate, treba prizadevati za oblikovanje koalicije, namenjene boju proti podnebnim spremembam, z drugimi državami. EU mora posebno pozornost nameniti različnim oblikam mednarodnega sodelovanja, tudi partnerstvom za naložbe, trgovino in inovacije, da bi okrepila prilagoditvene ukrepe na svetovni ravni, zlasti v državah v razvoju.

3.3

Trgovinske dejavnosti držav članic EU imajo znaten ogljični odtis v drugih delih sveta. EU je odgovorna za to, da obravnava to zunanjo razsežnost izvajanja evropskega zelenega dogovora, in sicer med drugim s spodbujanjem prehoda pri bilateralnem in regionalnem razvojnem sodelovanju ter z obravnavanjem negativnih učinkov prelivanja pri trgovinskih politikah.

3.4

Geopolitika je ključna za uspeh evropskega zelenega dogovora, saj je videti, da bo zeleni prehod dramatično vplival na mednarodne odnose. Razlike v prioritetah med razvitimi državami in državami v razvoju bodo velik izziv, saj bo evropski zeleni dogovor na države vplival nesorazmerno. Pri spoprijemanju s temi izzivi bi si moral razviti svet na vsak način prizadevati za ublažitev učinka na države z nizkimi prihodki in s tem pokazati, da pri evropskem zelenem dogovoru ne bodo zapostavljene.

3.5

Primer dejavnosti, osredotočenih na sodelovanje svetovnih partnerjev, je partnerstvo za pravični energetski prehod, ki so ga na vrhu svetovnih voditeljev in voditeljic med konferenco COP26 sklenile vlade Južne Afrike, Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in EU. Namen pobude je podpreti Južno Afriko pri razogljičenju gospodarstva, odmiku od premoga ter premiku k nizkoemisijskemu podnebno odpornemu gospodarstvu, ki bo temeljilo na čisti, zeleni energiji in tehnologiji.

3.6

Drug primer je Global Gateway, tj. nova evropska strategija za spodbujanje pametnih, čistih in varnih povezav v digitalnem, energetskem in prometnem sektorju ter okrepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu. S strategijo naj bi med letoma 2021 in 2027 mobilizirali do 300 milijard EUR naložb in z njimi podprli trajno svetovno okrevanje ob upoštevanju potreb naših partnerjev in interesov same EU.

3.7

Še en primer, ki je zlasti geopolitično pomemben, je zelena agenda za Zahodni Balkan, katere namen je podpreti celovito ekološko preobrazbo v krožno, nizkoemisijsko in trajnostno gospodarstvo na Zahodnem Balkanu. S to agendo se lahko zlasti sprosti potencial krožnega gospodarstva, tako pa ustvarijo nova delovna mesta in obeti za novo rast. Za podpiranje tega zelenega prehoda bo bistveno, da ga bodo ustrezno financirali EU, nacionalne vlade in zasebni sektor. Kot je navedeno v mnenju EESO z naslovom Energija – dejavnik razvoja in poglobljenega pristopnega procesa Zahodnega Balkana (4), mora biti energija dejavnik razvoja in povezanosti regije, državljani držav Zahodnega Balkana pa morajo imeti jasno predstavo o ekonomskih in okoljskih prednostih, ki jih prinaša vstop v EU.

3.8

Kot je navedeno v sklepih že omenjene konference o geopolitiki evropskega zelenega dogovora , bo energetski prehod spremljala precejšnja nestanovitnost cen energije. To je geopolitični izziv, ki bi ga morali EU in njeni svetovni partnerji pomagati ublažiti, in sicer z zmanjšanjem tveganj, povezanih s spodbujanjem in širitvijo uporabe čiste energije ter izogibanjem poglabljanju že obstoječih neenakosti.

3.9

To je Odbor že izrazil v mnenju z naslovom Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (5), v katerem je pozval Komisijo, naj si pri prihodnjem delu na področju politik prilagajanja podnebnim spremembam prizadeva, da bodo bolje usklajene s podnebno pravičnostjo. Priznal je, da imajo lahko podnebne spremembe različne socialne, gospodarske, javnozdravstvene in druge škodljive učinke na skupnosti, ter se zavzel za to, da bi obstoječe neenakosti obravnavali z dolgoročnimi strategijami za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, tako da nihče ne bi bil prezrt. Pozval je Komisijo, naj podrobno pojasni, kako bo odstranila ovire za dostop do financiranja za najranljivejše države, skupnosti in sektorje na globalni ravni ter kako bo dodala predloge za vključevanje vidika enakosti spolov in boj proti neenakostim na regionalni in lokalni ravni.

3.10

Zunanja politika EU za boj proti podnebnim spremembam se ne bi smela opirati le na to, da države EU predstavijo „zunanje“ argumente, in na podpiranje izvajanja zahtevne strategije za podnebno preobrazbo, temveč tudi na strokovno znanje držav zunaj EU (na primer sodelovanje z ameriško službo za ohranjanje naravnih virov (NCRS) in drugimi podobnimi organizacijami). Zavedati se je treba, da ni nič manj pomembno skrbeti za notranjo izmenjavo dobrih praks in razvoj sistemskega pristopa k izzivom, povezanim s preobrazbo, in sicer v okviru pobud, kot je oblikovanje skupnega energetskega trga.

3.11

Vzporedno z dinamičnim razvojem obnovljivih virov energije je treba posodobiti prenosno infrastrukturo, povezati energetski sistem ter se oddaljiti od centralizirane metode proizvodnje električne energije in oskrbe z njo. V skladu z načelom subsidiarnosti je treba za izpolnjevanje energetskih potreb dosledno spodbujati lokalne pobude. Kot je navedeno v mnenju EESO z naslovom Strategija EU za povezovanje energetskega sistema (6), bi si morala Komisija prizadevati za to, da bi načrtu za povezovanje sistema, ki je pomemben ne le za doseganje podnebne nevtralnosti, temveč tudi za stabilno zanesljivost oskrbe z energijo ter ugodne cene za zasebne odjemalce in gospodarstvo, sledile tudi sosede Evropske unije, predvsem države vzhodnega partnerstva, in ga vključile v svojo politiko. Preveriti bi bilo treba, ali bi k temu lahko pripomogla uvozna dajatev glede na emisije CO2.

3.12

Strategije predstavljanja potrebe po izvajanju podnebne politike zunaj EU ne bo mogoče verodostojno in učinkovito izvajati, če družbeni izzivi, povezani s procesom preobrazbe, ne bodo ustrezno obravnavani v državah članicah EU. Kot je navedeno v mnenju EESO z naslovom Pri izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ne sme biti nihče zapostavljen (7), „nihče ne sme biti zapostavljen“ pomeni, da morajo imeti vsi člani družbe, zlasti tisti, ki so najbolj prikrajšani, resnično priložnost, da izkoristijo možnosti in da so pri tem dobro pripravljeni na obvladovanje tveganj. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti najranljivejšim skupinam v družbi ter najbolj prikrajšanim regijam in ozemljem.

3.13

Če bo EU učinkovito in družbeno sprejemljivo obravnavala vprašanja, povezana z raznolikim vplivom podnebne politike na posamezne države članice, bo lahko verodostojno nastopala kot vodilna na svetu pri trajnostnosti. Zavezanost trajnostnosti na svetovni ravni hkrati prispeva k doseganju ciljev politike EU na drugih področjih (kot so obravnavanje vzrokov migracij, pravična svetovna trgovina in zmanjšanje zunanjepolitične odvisnosti od držav, bogatih z nafto).

3.14

Kot je navedeno v omenjenem mnenju, je Evropska komisija že sprejela pristop resnejše internalizacije zunanjih učinkov. Priznala je na primer, da energija iz obnovljivih virov ne bo dovolj zanimiva, dokler zunanji stroški fosilnih virov ne bodo v celoti upoštevani v tržni ceni. Poleg tega si prizadeva, da bi v prometnem sektorju upoštevali negativne zunanje učinke.

3.15

Izobraževanje in prenos znanja sta bistvena, tako na ravni splošnega obveznega izobraževanja kot pri komuniciranju s splošno javnostjo, pri čemer mora biti poseben poudarek na družbenih skupinah, ki jih preobrazba neposredno zadeva. Jasno je treba predstaviti civilizacijsko alternativo, ki je pred nami, da bi učinkovito zagovarjali tezo, v skladu s katero se bomo s sedanjimi prizadevanji dela družbe za preobrazbo izognili veliko večjim stroškom, ki jih bo morala v primeru neukrepanja plačati celotna mednarodna skupnost.

3.16

Energetska preobrazba in razvoj novih zelenih tehnologij prispevata k oblikovanju edinstvenega znanja in kompetenc ter ustvarjanju visoko kvalificiranih delovnih mest. Ta usmeritev razvoja evropskih gospodarstev je edinstvena razvojna priložnost ter državam članicam EU omogoča, da se utrdijo na tehnološko vodilnem položaju na področju preobrazbe, ki se razume kot zmanjšanje emisij. Pristop več tretjih držav k zavezništvu za ukrepanje proti negativnim učinkom podnebnih sprememb bo omogočil, da se bodo ustvarili trgi za tehnologije, ki bodo izhajale iz evropskih gospodarstev.

3.17

Zaradi postopnega opuščanja fosilnih goriv se bodo povečale napetosti med državami EU, ki te surovine uvažajo, in tretjimi državami, ki jih dobavljajo. Pri tem bi bilo treba upoštevati zlasti Rusijo kot lokalno dobaviteljico goriv, kjer prihodki od prodaje teh surovin pomenijo velik del proračunskih prihodkov. Poleg tega lahko v državah Bližnjega vzhoda, severne in podsaharske Afrike, katerih prihodki so močno odvisni od izvoza fosilnih goriv, pride do precejšnjih političnih in socialnih posledic, ki bi lahko sprožile vale beguncev in migracij v Evropo. Spremembo v modelu sodelovanja je s političnega vidika vsekakor mogoče razumeti kot grožnjo za položaj države, katere gospodarstvo in upravljanje sta odvisna od prihodkov iz dobave fosilnih goriv. Naložbe in sodelovalne rešitve pri spodbujanju zelene energije bi se lahko zasnovale kot priložnost za pomoč pri prehodu teh gospodarstev.

3.18

Zaradi izkušnje vojne, ki v 21. stoletju poteka v Evropi, bi bilo dobro razmisliti o odgovorni uporabi jedrske energije in revidirati taksonomska pravila, ki ne prispevajo k negativnim učinkom podnebnih sprememb.

3.19

Morebitni embargo na uvoz ruske nafte, plina in premoga kot sankcija proti Rusiji zaradi njene agresije proti Ukrajini ali prekinitev uvoza, ker je treba ustaviti finančne tokove, ki podpirajo Putinov režim, bosta prispevala k pospešitvi geopolitičnih učinkov, ki se pričakujejo ob prekinitvi uvoza goriv iz Rusije. Obenem bo morda treba ponovno razmisliti o hitrosti opuščanja goriv, ki so na voljo v državah EU.

3.20

Povezovanje v plinsko unijo držav EU se zdi upravičeno. Tak pristop bi omogočil skupne procese nabave in prispeval k doseganju ugodnih gospodarskih pogojev, obenem pa omogočil, da se uskladi odločanje o prekinitvi uvoza te surovine z vzhoda, kar bi glede na politično razsežnost take odločitve pomenilo usklajeno zunanjo politiko držav EU.

4. Izzivi in priložnosti

4.1

Podnebna politika Evropske unije bo imela raznolik vpliv, ki bo odvisen od zadevne regije in zunanjepolitičnih dejavnosti, namenjenih blaženju ugotovljenih tveganj in izboljšanju procesov prehoda.

4.2

Kar zadeva Zahodni Balkan, so upanja glede dejavnosti na energetskih trgih v povezavi s procesom pridruževanja EU velika. To bi lahko imelo pomembno pozitivno vlogo pri oblikovanju geopolitičnih razmer v regiji. Vlade zahodnobalkanskih držav so se s podpisom Izjave iz Sofije o zeleni agendi zavezale, da bodo dosegle podnebno nevtralnost do leta 2050 in se popolnoma uskladile z evropskim zelenim dogovorom. S to agendo bi se lahko zlasti sprostil potencial krožnega gospodarstva, tako pa ustvarili nova delovna mesta in obeti za novo rast. Za podpiranje tega zelenega prehoda bo bistveno, da ga bodo ustrezno financirali EU, nacionalne vlade in zasebni sektor.

4.3

Kar zadeva Afriko, bi bilo treba najprej poudariti, da politike blaženja podnebnih sprememb za države te celine niso prioriteta. EU bi morala zato z afriškimi tako kot z drugimi državami v razvoju poskrbeti, da bodo vse pobude lokalno sprejete in skladne s prioritetami partnerskih držav, in sicer tako, da bi uporabila pristop od spodaj navzgor. Če ne bo tako, morda lokalne skupnosti, ki se spoprijemajo z osnovnimi problemi, ne bodo razumele ukrepov v okviru podnebne politike in jim bodo nasprotovale. Kot je navedeno v mnenju EESO z naslovom EU in Afrika: Uresničevanje enakopravnega razvojnega partnerstva, ki temelji na trajnosti in skupnih vrednotah (8), so izzivi, s katerimi se soočajo afriške države v razvoju, zelo zapleteni in jih je treba obravnavati z občutljivim in večdimenzionalnim pristopom. Poleg tega se bo povpraševanje po energiji na tej celini do leta 2050 po predvidevanjih podvojilo, medtem ko bo stopnja revščine ostala visoka. To bi lahko oviralo reševanje težav glede trajnostnosti z okoljskih in socialno-ekonomskih vidikov ali jih celo poglobilo. Kljub temu obstajajo priložnosti, saj lahko afriške države prevzamejo vodilno vlogo pri sončni fotovoltaični energiji in obsežni proizvodnji sintetičnih goriv. S konkretnimi možnostmi za skupne projekte, poslovne dejavnosti in politike bi lahko nastal nov socialno-ekološki pristop k tržnemu gospodarstvu.

4.4

Kar zadeva vzhodno partnerstvo, je zlasti pomembno tesno sodelovanje z državami, ki so tako kot EU močno odvisne od fosilnih goriv in zato izpostavljene veliki nestanovitnosti cen, predvsem ob upoštevanju sedanjih sovražnosti v Ukrajini. V zvezi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo bi si bilo treba prizadevati tem državam pomagati pri osamosvajanju od dobav fosilnih goriv iz Rusije ter omogočiti povezovanje njihovih elektroenergetskih omrežij z evropskim. Te dejavnosti so upoštevane v nedavni izjavi o hitri vključitvi v elektroenergetsko omrežje EU, potrebna pa so skupna prizadevanja organov odločanja in operaterjev prenosnih sistemov.

V Bruslju, 21. septembra 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) https://www.eesc.europa.eu/sl/agenda/our-events/events/geopolitics-european-green-deal

(2) UL C 374, 16.9.2021, str. 84.

(3) UL C 264, 20.7.2016, str. 28.

(4) UL C 32, 28.1.2016, str. 8.

(5) UL C 374, 16.9.2021, str. 84.

(6) UL C 123, 9.4.2021, str. 22.

(7) UL C 47, 11.2.2020, str. 30.

(8) UL C 429, 11.12.2020, str. 105.

Top

Choose the experimental features you want to try