52022AE3971

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022AE3971 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022AE3971

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih (COM(2022) 349 final)

EESC 2022/03971

UL C 486, 21.12.2022, pp. 168–171 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

21.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 486/168

(COM(2022) 349 final)

(2022/C 486/23)

Glavni poročevalec:	Maurizio MENSI
Glavni soporočevalec:	Jan PIE

Zaprosili	Svet, 22. 7. 2022 Evropski parlament, 12. 9. 2022
Pravna podlaga	člen 173(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	21. 9. 2022
Plenarno zasedanje št.	572
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	155/1/13

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Instrument), da bi glede na neposredne izzive zaradi ruske invazije v Ukrajino hitro okrepili evropsko obrambno industrijo in obrambne zmogljivosti.

1.2

EESO podpira cilje Instrumenta, ki so usmerjeni v izboljšanje industrijske in tehnološke baze evropske obrambe (EDTIB) z vidika učinkovitosti in hitrega odzivanja na izredne razmere, da bi ustvarili odpornejšo Unijo ter spodbudili sodelovanje in interakcijo med državami članicami pri javnih naročilih na področju obrambe. Oba cilja še nikoli nista bila tako pomembna, saj v Evropi znova divja vojna, družbo na splošno pa je treba ustrezno zaščititi tudi pred morebitnimi prihodnjimi napetostmi na strateški ravni.

1.3

EESO meni, da je Instrument koristen za boljše strukturiranje in usmerjanje trenutnega vrhunca povpraševanja po standardni nujni opremi, ne more pa veljati za predhodnika prihodnjega evropskega programa za naložbe v obrambo, saj je z vidika industrijske politike precej šibek.

1.4

EESO se strinja, da je treba ukrepati, da bi s sodelovanjem pospešili prilagajanje evropske industrije strukturnim spremembam, vključno s povečanjem proizvodnih zmogljivosti, da bo lahko pravočasno zadovoljila povečano povpraševanje držav članic.

1.5

EESO meni tudi, da so potrebna skupna javna naročila, zato da povečane nacionalne naložbe v obrambo ne bi privedle do večje razdrobljenosti evropskega obrambnega sektorja, omejenih možnosti za sodelovanje, večje zunanje odvisnosti in ovir za interoperabilnost. S skupnimi javnimi naročili bi zagotovili, da lahko vse države članice hitro izpolnijo svoje najnujnejše potrebe po zmogljivostih, ki so se pokazale ali povečale zaradi odziva na rusko agresijo proti Ukrajini.

1.6

Obenem EESO meni, da popolnitev zalog pogosto pomeni, da se proizvodi, poslani v Ukrajino, nadomestijo s popolnoma enakimi proizvodi. Taki nakupi včasih nimajo pomembnega strukturnega vpliva na industrijo, prav tako pa ne spodbujajo tehnoloških inovacij. EESO zato ni prepričan, da je načela Instrumenta smiselno neposredno prenesti v prihodnji evropski program za naložbe v obrambo.

1.7

EESO pozdravlja pristop za spodbujanje skupnih javnih naročil z neposredno finančno podporo iz proračuna EU, vendar dvomi, da bodo finančna sredstva v višini 500 milijonov EUR zadoščala, da bi z njimi vplivali na odločitve držav članic o javnem naročanju.

1.8

EESO dvomi o učinkovitosti uporabe finančne podpore za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Instrumenta ter dodeljevanja subvencij v obliki financiranja, ki ni povezano s stroški, zato poziva sozakonodajalca, naj pojasnita ti metodi, da bodo javnofinančni odhodki EU zagotovo učinkoviti.

1.9

EESO pozdravlja dejstvi, da je finančna podpora EU omejena na javno naročanje obrambnih proizvodov, ki so izdelani v EU ali pridruženih državah, in da so določeni posebni pogoji za podjetja EU pod nadzorom tretjih držav. Takšna omejitev je v interesu evropskih davkoplačevalcev in je potrebna, da bi dosegli cilj krepitve zmogljivosti evropske obrambne industrije, skladna pa je tudi s ciljem strateške avtonomije.

1.10

Obenem EESO poziva, naj se zahteva, da uporabe obrambnega proizvoda ne sme omejevati nepridružena tretja država (subjekt), razlaga prožno. Ker Instrument zajema javno naročanje standardnih proizvodov in je namenjen zadovoljevanju najnujnejših potreb po proizvodih, EESO meni, da je ta zahteva zanj manj pomembna kot za Evropski obrambni sklad, ki je namenjen razvoju prihodnjih zmogljivosti. Zahtevo bi bilo zato treba izvajati previdno, tako da bi našli ravnotežje med prizadevanji za večjo avtonomijo ter nujnostjo javnega naročanja in potrebo po interoperabilnosti z obstoječo opremo.

1.11

EESO podpira predvideno izvajanje pri neposrednem upravljanju, vendar poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo pristojne službe Komisije pravočasno dobile potrebne človeške vire za obvladovanje delovne obremenitve, ki jo bo to povzročilo.

1.12

EESO poziva države članice, naj tesno sodelujejo s projektno skupino za skupna javna naročila za obrambo, ki sta jo ustanovila Evropska komisija in visoki predstavnik/vodja Evropske obrambne agencije, da bi zagotovili uspešno izvajanje Instrumenta.

2. Ozadje

2.1

Voditelji držav in vlad EU so se na srečanju v Versaillesu 11. marca 2022 zavezali, da bodo zaradi ruske vojaške agresije proti Ukrajini poskrbeli za krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. V izjavi iz Versaillesa je navedeno, da bi morale države članice povečati obrambne izdatke, okrepiti sodelovanje s skupnimi projekti, odpraviti pomanjkljivosti in izpolniti cilje glede zmogljivosti, spodbujati inovacije, tudi s civilno-vojaško sinergijo, in okrepiti obrambno industrijo EU. Poleg tega je Evropski svet pozval Komisijo, „naj v usklajevanju z Evropsko obrambno agencijo do sredine maja predloži analizo vrzeli pri naložbah v obrambo in predlaga vse nadaljnje pobude, potrebne za okrepitev industrijske in tehnološke baze evropske obrambe“.

2.2

Evropska komisija in visoki predstavnik sta v odziv na to 18. maja 2022 predložila skupno sporočilo o analizi vrzeli pri naložbah v obrambo in nadaljnjih korakih, v katerem je navedeno, da so dolgoletni veliki primanjkljaji pri naložbah v obrambo privedli do vrzeli v industriji in zmogljivostih ter do nizkih ravni zalog obrambne opreme. Prenosi obrambne opreme v Ukrajino so skupaj z ravnjo zalog, prilagojeno mirnemu obdobju, povzročili nastanek resnih in kritičnih vrzeli v vojaški opremi.

2.3

Komisija in visoki predstavnik v skupnem sporočilu opozarjata, da morajo države članice glede na varnostne razmere in že opravljene prenose v Ukrajino nujno obnoviti bojno pripravljenost svoje obrambe. Popolnitev zalog materialov bi jim omogočila tudi nadaljnjo pomoč Ukrajini. Obenem države članice pozivata, naj potrebno obrambno opremo in material kupijo v sodelovanju, saj bi s skupnim naročanjem nujno potrebnih proizvodov zagotovile boljše razmerje med ceno in dejansko vrednostjo, povečale interoperabilnost ter preprečile, da bi se izpostavljene države članice EU znašle v položaju, ko ne bi mogle pridobiti potrebne opreme zaradi nasprotujočih si zahtev za obrambno industrijo, ki se kratkoročno ne more odzvati na takšen nenaden porast povpraševanja.

2.4

Komisija in visoki predstavnik ob upoštevanju navedenega v skupnem sporočilu predlagata, naj se skupno javno naročanje v okviru proračuna EU spodbuja s posebnim kratkoročnim instrumentom. Finančna podpora EU, zagotovljena z njim, bi morala spodbuditi sodelovanje držav članic pri javnih naročilih za obrambo in koristiti bazi EDTIB, hkrati pa evropskim oboroženim silam zagotoviti sposobnost za ukrepanje, zanesljivost oskrbe in večjo interoperabilnost.

2.5

Komisija je v odziv na nujnost razmer 19. julija 2022 tak instrument predlagala v obliki uredbe o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih, za katero pričakuje, da bo hitro sprejeta in bo začela veljati pred koncem leta 2022.

2.6

Po vzpostavitvi Instrumenta namerava Komisija predlagati uredbo o evropskem programu za naložbe v obrambo, za katero meni, da bi lahko bila temelj za prihodnje skupne razvojne projekte in projekte javnih naročil, ki so v velikem skupnem interesu za varnost držav članic in Unije, z razširitvijo logike kratkoročnega instrumenta pa tudi za morebitno s tem povezano finančno posredovanje Unije za okrepitev evropske obrambne industrijske baze, zlasti za projekte, ki jih posamezna država članica ne bi mogla razviti ali javno naročiti sama.

3. Splošne ugotovitve

3.1

Geopolitični položaj Unije se je zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini močno spremenil. Države članice morajo zaradi vrnitve ozemeljskih spopadov in zelo intenzivnega vojskovanja na evropskih tleh ponovno razmisliti o svojih obrambnih načrtih in zmogljivostih. Obenem je treba prilagoditi industrijsko in tehnološko bazo, na kateri temelji obramba, da bo z njo mogoče podpirati in okrepiti oborožene sile držav članic, ki so temeljno orodje zrele demokracije in varujejo svobodo evropskih državljanov.

3.2

EESO pozdravlja napovedano povečanje izdatkov držav članic za obrambo, da bi hitro zapolnile nujne vojaške vrzeli, vendar sta potrebna usklajevanje in sodelovanje, sicer se bo povečalo tveganje večje razdrobljenosti evropskega obrambnega sektorja, omejenih možnosti za sodelovanje v celotnem življenjskem ciklu kupljene opreme ter ovir za interoperabilnost. Poleg tega imajo odločitve v zvezi s kratkoročnimi nabavami pogosto dolgoročnejše posledice za tržno moč baze EDTIB in priložnosti v naslednjih desetletjih.

3.3

EESO zato podpira pobudo za spodbujanje skupnega javnega naročanja najnujnejših obrambnih proizvodov. Skupno javno naročanje se zdi še posebej pomembno v sedanjih razmerah, ko se je povpraševanje po podobnih proizvodih nenadoma povečalo, panoga na strani ponudbe pa je še vedno prilagojena času miru, zato je povpraševanje težko zadovoljiti. Sodelovanje pri javnih naročilih za obrambo je zato potrebno, da se zagotovi solidarnost med državami članicami, poveča interoperabilnost, preprečijo učinki izrivanja in izboljša učinkovitost javnofinančnih odhodkov.

3.4

Prav tako pomembno je pomagati industriji, da se prilagodi strukturnim spremembam novega varnostnega okolja. Potrebna okrepitev evropskih vojaških zmogljivosti zahteva dolgoročna prizadevanja, stalna podpora Ukrajini pa bo morda potrebna za daljše obdobje, zato bo treba okrepiti proizvodne zmogljivosti baze EDTIB. To je potrebno ne samo za obvladovanje trenutnega vrhunca povpraševanja, ampak tudi za prihodnost.

3.5

EESO v zvezi s tem meni, da je Instrument v pristopu, področju uporabe in finančnih sredstvih preveč omejen, da bi prispeval h krepitvi evropskih industrijskih zmogljivosti. Ker gre za popolnitev zalog, je izbira proizvodov in dobaviteljev omejena, 500 milijonov EUR za 27 držav članic v dveh letih pa je precej majhna naložba.

3.6

EESO skratka meni, da lahko predlagana uredba koristno prispeva k boljšemu strukturiranju in usmerjanju sedanjega vrhunca povpraševanja po standardni nujni opremi, z vidika industrijske politike pa je precej šibka. EESO zato meni, da Instrument ne bi nujno smel veljati za predhodnika prihodnjega evropskega programa za naložbe v obrambo, ki je napovedan kot instrument za podporo skupnim javnim naročilom in za skupno razvite sisteme v njihovem celotnem življenjskem ciklu.

4. Posebne ugotovitve

4.1

V predlogu je predvideno, da se bo v okviru Instrumenta upoštevalo delo projektne skupine za skupna javna naročila za obrambo, ki sta jo ustanovila Komisija in visoki predstavnik/vodja Evropske obrambne agencije, njeni nalogi pa sta, da državam članicam olajša usklajevanje zelo kratkoročnih potreb po javnih naročilih ter sodeluje z državami članicami in proizvajalci obrambne opreme v EU, da bi podprla skupna naročila za popolnitev zalog. Njeno delo je torej ključnega pomena za uspeh Instrumenta, zato EESO poziva države članice, naj ga v celoti izkoristijo.

4.2

EESO dvomi, da so predlagana proračunska sredstva dovolj velika, da bi lahko znatno vplivala na odločitve držav članic o javnih naročilih, obenem pa se v celoti zaveda finančnega pritiska na sedanji večletni finančni okvir in potrebe po dodatnem financiranju za prihodnji evropski program za naložbe v obrambo. V tem okviru bo še posebej pomembno, da se omejeno financiranje iz Instrumenta osredotoči na najpomembnejša skupna javna naročila.

4.3

EESO se v zvezi s proračunskimi omejitvami in izbiro projektov sprašuje, kako je mogoče koncept financiranja, ki ni povezano s stroški, v praksi uporabiti za predvidene nakupe v okviru Instrumenta. Poleg tega dvomi o učinkovitosti uporabe proračuna za tehnično in upravno pomoč za izvajanje Instrumenta.

4.4

4.5

EESO se strinja z merili za upravičenost v predlagani uredbi, zlasti z možnostjo razširitve že obstoječih pogodb o javnih naročilih.

4.6

EESO podpira tudi dodatni pogoj, naj se financiranje EU uporablja samo za javna naročila opreme, proizvedene v EU ali pridruženih državah, kar vključuje podjetja pod nadzorom tretje države (subjekta), ki lahko predložijo varnostna jamstva države članice, v kateri imajo sedež. Ta pogoj je enak kot ustrezne določbe Evropskega obrambnega sklada in zagotavlja izpolnitev cilja krepitve baze EDTIB.

4.7

Obenem se EESO sprašuje, kako pomembna je zahteva, da uporabe obrambnega proizvoda ne sme omejevati nepridružena tretja država (subjekt). Instrument zajema javno naročanje standardnih proizvodov in je namenjen zadovoljevanju najnujnejših potreb po proizvodih, zato se zdi ta zahteva zanj manj primerna kot za Evropski obrambni sklad, ki je namenjen razvoju prihodnjih zmogljivosti, njegov cilj pa je tehnološka suverenost. EESO zato poziva, naj se ta določba razlaga prožno, tako da bodo države članice same našle ravnotežje med iskanjem operativne svobode ter nujnostjo nakupa in interoperabilnostjo z obstoječo opremo.

4.8

EESO dvomi o ustreznosti nekaterih predlaganih meril za oddajo javnega naročila, in sicer tistih, ki so povezana s pozitivnim učinkom javnega naročila na bazo EDTIB. Glede na to, da je poudarek na najnujnejših potrebah in javnem naročanju standardne hitro razpoložljive opreme, ta učinek za države članice verjetno ni med najpomembnejšimi merili, razen če ima izvajalec sedež na njihovem ozemlju. Poleg tega bodo države članice, ki kupujejo, verjetno težko dokazale pozitivni učinek na bazo EDTIB, zlasti kadar je pomembna predvsem nujnost.

V Bruslju, 21. septembra 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

Top

Choose the experimental features you want to try