52022AE3163

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52022AE3163 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52022AE3163

Help

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke ter spremembi uredb (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta (EU) 2019/1754 (COM(2022) 174 final – 2022/0115 (COD))

EESC 2022/03163

UL C 486, 21.12.2022, pp. 129–132 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

21.12.2022

Uradni list Evropske unije

C 486/129

(COM(2022) 174 final – 2022/0115 (COD))

(2022/C 486/17)

Poročevalec:

Paulo BARROS VALE

Zaprosilo	Svet Evropske unije, 11. 5. 2022
Pravna podlaga	člen 118(1) in člen 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	8. 9. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	21. 9. 2022
Plenarno zasedanje št.	572
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	227/2/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja pobudo Komisije o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke na ravni EU, ki zapolnjuje pravno praznino pri tovrstnih izdelkih. Treba je zaščititi regionalno identiteto in tradicionalno znanje, zakonodaja na tem področju pa pomembno prispeva k razvoju regij, saj zaščita z geografsko označbo varuje proizvajalce in potrošnike.

1.2

EESO meni, da zaščita z geografsko označbo spodbuja razvoj regij, zlasti manj razvitih, pomeni pa tudi spodbudo za proizvajalce, saj jim zagotavlja priznanje njihovih izdelkov in nudi zaščito pred posnemanjem. Poleg tega privablja in ohranja prebivalstvo na določenem območju, ker omogoča priložnosti za zaposlitev bolj kvalificirane in bolje plačane delovne sile ter spodbuja trajnostni turizem, zlasti nišni, ki je tesno povezan s prepoznavnostjo regije.

1.3

Komisija je predstavila predlog uredbe o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke. EESO ni prepričan, da je ta možnost boljša od možnosti, da se sedanji okvir za kmetijske proizvode, živila, vina in žgane pijače razširi na industrijske in obrtne izdelke. S to drugo možnostjo bi se lahko izognili razširitvi zakonodaje, postopkov in organov, saj bi nastal enoten sistem zaščite z geografsko označbo, ki bi veljal za vse vrste izdelkov.

1.4

Po mnenju EESO mora biti uporabljeni simbol za geografsko označbo privlačen in prilagojen vsem novim oblikam komuniciranja, od tradicionalnih etiket do najnaprednejše digitalne komunikacije. Pri potrošnikih mora vzbujati občutek kakovosti in zaupanje, proizvajalcem pa mora pomagati pri komuniciranju. EESO meni, da bi lahko razmislili o posodobitvi sedanjega simbola za zaščiteno geografsko označbo, opredeljenega v prilogi k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 (1), in o pripravi priročnika blagovne znamke.

1.5

Po mnenju EESO je nujno, da je pri zaščiti z geografsko označbo prehod z nacionalne ravni na raven EU hiter in preprost. Pomembno je, da se ne podaljšuje vzporedna raba obeh sistemov, ki vnaša zmedo med potrošnike in proizvajalce. Po drugi strani morajo imeti države članice, ki že uporabljajo geografsko zaščito v skladu z Lizbonskim sporazumom, možnost hitro uporabiti simbol EU in s tem okrepiti vtis o kakovosti svojih izdelkov.

1.6

EESO priporoča, naj Komisija pozorno spremlja spore, ki se utegnejo pojaviti pri certificiranju, zlasti s tretjimi državami, in uveljavi svojo pogajalsko moč. Odločitev o podelitvi certifikata mora nedvomno sprejeti Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), tj. subjekt, ki mu je priznana pristojnost na področju industrijske lastnine, vendar bo treba med obema vzpostaviti komunikacijski kanal, da bo mogoče analizirati dvomljive primere, ki bi lahko povzročili spore. Čezmejne regije (znotraj in zunaj EU) utegnejo biti poseben izziv za doseganje soglasja, ki je nujno potrebno za zaščito proizvajalcev in potrošnikov.

2. Splošne ugotovitve

2.1

Komisija želi s tem predlogom zagotoviti zaščito geografskih označb (2) za obrtne in industrijske izdelke na ravni EU, saj ti izdelki niso vključeni v sedanji zaščitni mehanizem za geografske označbe, ki obsega le kmetijske proizvode, živila, vina in žgane pijače. EU premore številne obrtniške in industrijske izdelke z edinstvenimi značilnostmi, vezanimi na njihovo izvorno regijo, ki so večkrat predmet posnemanja in ponarejanja ter jih je nujno treba zaščititi.

2.2

Neobstoj zaščitnega mehanizma na ravni EU in pravna negotovost, ki izhaja iz različnih ali celo neobstoječih določb v nacionalni zakonodaji, otežujeta zaščito obrtnih in industrijskih izdelkov z edinstvenimi značilnostmi, vezanimi na njihovo izvorno regijo. Te vrzeli lahko privedejo do izginotja izdelkov in veščin, ki so z njimi povezane. Edinstvene izdelke z regionalno identiteto, ki tvorijo tradicijo in identiteto regij, je treba ohraniti in izkoristiti za okrepitev razvoja regij, prenos z njimi povezanega znanja ter privabljanje prebivalstva v te regije in njegovo ohranjanje v njih.

2.3

EU je novembra 2019 pristopila k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah. (3) Zdaj je treba oblikovati zakonodajni okvir, da bo Unija lahko predložila seznam svojih geografski označb, ki jih je treba zaščititi v okviru sistema. To bo evropskim proizvajalcem omogočilo, da izkoristijo to zaščito.

2.4

EESO v skladu s stališčem, ki ga je že predstavil, (4) meni, da je zaščita z geografsko označbo dragocena za evropske proizvajalce, in podpira oblikovanje usklajenega sistema za zaščito geografskih označb za nekmetijske proizvode. Po njegovem mnenju ta sistem proizvajalcem tudi pomaga, da učinkoviteje predstavijo svoje kakovostne izdelke na globaliziranem, liberaliziranem in konkurenčnem trgu, kar je za manj razvite regije še toliko bolj koristno.

2.5

EESO je to stališče zagovarjal že leta 2015 v mnenju o geografskih označbah EU/nekmetijskih proizvodih. (5) Poleg tega, da podpira razširitev zaščite geografskih označb na nekmetijske proizvode z ureditvijo na ravni EU, tudi priporoča možnost, da novi sistem v čim večji meri sledi veljavnemu okviru, ki se uporablja za kmetijske proizvode, živila, vino in žgane pijače.

2.6

EESO meni, da ima lahko zaščita obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko označbo različne pozitivne učinke na: kakovost izdelkov, ki je potrebna za izpolnjevanje meril za podelitev zaščite z geografsko označbo, kar potrošnikom daje gotovost; privlačnost regij za ljudi in ohranjanje prebivalstva v njih zaradi ustvarjanja delovnih mest za bolj kvalificirano in bolje plačano delovno silo ter ponosa in prepoznavnosti, ki izhajata iz občutka pripadnosti regiji z edinstvenimi značilnostmi; razvoj trajnostnega turizma; zaščito pred škodo zaradi posnemanja in ponarejanja.

3. Posebne ugotovitve

3.1

Predlog Komisije temelji na določbah Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki se nanašajo na intelektualno lastnino in skupno trgovinsko politiko. (6) Njegov cilj je vzpostaviti skupni sistem zaščite obrtnih in industrijskih izdelkov (enotna evropska pravica intelektualne lastnine) in centralizirano ureditev na področju dovoljevanja, usklajevanja in nadziranja v skladu z lizbonskim sistemom, s čimer bi se izvajal sporazum, sklenjen s podpisom Ženevskega akta. Izbrani instrument je samostojna uredba, kakor že velja za kmetijske proizvode, živila, vino in žgane pijače. Opravljeno je bilo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi, ki na splošno podpirajo vzpostavitev posebnega sistema geografskih označb.

3.2

V oceni učinka so bile poleg ohranitve sedanje ureditve (ki je razdrobljena in na mednarodni ravni nudi le malo zaščite) proučene tri strateške možnosti: (1) razširitev sistema zaščite geografskih označb za kmetijske proizvode na geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke; (2) samostojna uredba EU o vzpostavitvi posebne zaščite geografskih označb; (3) prenova sistema blagovnih znamk.

3.3

Izbrana je bila druga možnost, zato je bil predstavljen predlog uredbe o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke. EESO ni prepričan, da je to najboljša možnost. Če se namreč predlaga sprejetje sistema, ki je enak tistemu, ki se sedaj uporablja za kmetijske proizvode, živila, vina in žgane pijače, bi bilo morda laže razširiti sedanji okvir na industrijske in obrtne izdelke (možnost 1). V okviru sedanjega pregleda kmetijsko-živilskega sektorja bi se vključila ta nova kategorija proizvodov, pri tem pa bi se uskladili postopki za priznavanje geografskih označb brez potrebe po novi zakonodaji, postopkih in organih.

3.4

Kar zadeva ozemeljsko povezavo, EESO podpira izbiro zaščitene geografske označbe namesto zaščitene označbe porekla. Dejansko se ne zdi nujno, da je zaščita tovrstnih izdelkov omejena na tiste, pri katerih vse faze proizvodnje, predelave ali priprave izvirajo iz opredeljene regije. Identiteto obrtnega ali industrijskega proizvoda je mogoče ohraniti, tudi če katera od teh faz poteka v drugi regiji, saj njegova identiteta izhaja iz zgodovine ali načina proizvodnje.

3.5

EESO meni, da je možnost dvostopenjskega sistema, pri čemer je prva stopnja na nacionalni ravni, druga pa na ravni EU, najustreznejša. Države članice so tiste, ki najbolje poznajo značilnosti svojega ozemlja in izdelkov, ki bi jim koristila zaščita z geografsko označbo, prav tako niso prisotne jezikovne prepreke. Vendarle želi opozoriti, da bo moral biti nacionalni sistem odziven in čim manj obremenjujoč, vsem proizvajalcem pa bo moral nuditi enake pogoje ne glede na njihov izvor.

3.6

EESO se strinja z odločitvijo, da registracije na ravni EU opravlja EUIPO (7), ki ima kot institucija obširne izkušnje na področju industrijske lastnine ter dokazano sposobnost in kompetence za izpolnjevanje svojih dolžnosti, prav tako pa ima potrebna orodja za te registracije. Ta odločitev je še toliko bolj pomembna, ker omogoča preverjanje nezdružljivosti registracije geografskih označb z registrom blagovnih znamk in patentov.

3.7

EESO podpira možnost, da lahko zahtevke za registracijo, preklic ali spremembo specifikacije za geografsko označbo skupine proizvajalcev predložijo neposredno EUIPO, kadar prihajajo iz države članice, ki uporabi izjemo od obveznosti imenovanja organa, pristojnega za upravljanje nacionalne faze registracije in drugih postopkov, ki se nanašajo na to vrsto izdelkov. Dejansko noben proizvajalec ne sme biti izključen iz sistema zaščite z geografsko označbo, če izpolnjuje pogoje za vključitev vanj, četudi njegova izvorna država ne priznava pomena vlaganja v ta instrument.

3.8

EESO pozdravlja možnost samoizjave za preverjanje skladnosti s specifikacijo geografske označbe. V tem primeru je predvideno, da države članice izvajajo naključni nadzor. EESO opozarja na težavnost takega nadzora ali celo možnost sporov o pristojnosti, kadar geografska označba zajema več kot eno državo članico, sploh pa tretjo državo.

3.9

Po mnenju EESO je dobro, da so obrtni in industrijski izdelki zaščiteni z evropskim naslovom, ki nadomešča obstoječe nacionalne ureditve. S to možnostjo se izognemo soobstoju dveh sistemov (evropskega in nacionalnega) in zagotovimo enoten pristop. To je zlasti pomembno za lažje izvajanje postopkov zaščite v čezmejnih regijah in z vidika poenotenja postopkov.

3.10

EESO poudarja pomen opredelitve obrtnih in industrijskih izdelkov, kot je navedeno v členu 3 predloga uredbe. Med zainteresiranimi stranmi mora o njej obstajati široko soglasje, da ne bi bilo nikakršnih dvomov glede izdelkov, ki se lahko zaščitijo z geografsko označbo.

3.11

EESO meni, da mora biti dejavnik inovacij upoštevan v specifikacijah, saj lahko prispeva k zaščiti in razvoju kulturne dediščine. Sprememba načina proizvodnje zaradi tehnološke ali procesne inovacije, ki ne postavlja pod vprašaj kakovosti, pristnosti, ugleda ali značilnosti izdelka, povezanih z njegovim geografskim poreklom, ne sme privesti do umika zaščite ali vložitve novega zahtevka za zaščito.

3.12

EESO je zaskrbljen zaradi morebitnih sporov med državami članicami, zlasti pa s tretjimi državami, glede izbire in/ali uporabe imena regije in pri nadzoru po certificiranju. Pri čezmejni geografski označbi morda ne bo mogoče doseči soglasja o poimenovanju, ki ga je treba uporabljati, kar utegne ovirati dostop nekaterih proizvajalcev do te zaščite. Zato mora Komisija imeti politično pristojnost za pogajanja o soglasju, ki je zlasti pomembna pri nadzoru po certificiranju, da se lahko opredelijo pravična merila za ocenjevanje skladnosti na obeh straneh meje.

V Bruslju, 21. septembra 2022

Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Christa SCHWENG

(1) UL L 179, 19.6.2014, str. 17.

(2) Geografska označba je vsaka označba, ki se nanaša na izdelek s poreklom z določenega geografskega območja, katerega posebna kakovost, sloves ali druge značilnosti so povezane predvsem z njegovim geografskim poreklom.

(3) Ženevski akt Lizbonskega sporazuma, ki ga upravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, pogodbenim stranem omogoča hitro in časovno neomejeno zaščito geografskih označb na visoki ravni. Akt posodablja Lizbonski sporazum in razširja njegovo področje uporabe na vse geografske označbe.

(4) UL C 286, 16.7.2021, str. 59.

(5) UL C 251, 31.7.2015, str. 39.

(6) Člena 118 in 207 PDEU.

(7) EUIPO – Urad Evropske unije za intelektualno lastnino.

Top

Choose the experimental features you want to try