1)

Ali je treba člen 70(1)(b) Uredbe (EU) št. 1083/2006 (1), člen 27(c) Uredbe (EU) št. 1828/2006 (2), člen 1 konvencije ZFI iz Akta Sveta z dne 26. julija 1995, člen 1(2) Uredbe št. 2988/95 (3), in člen 3(2)(b) Direktive (EU) 2017/1371 (4) razlagati tako, da ravnanja, ki bi lahko dajala prednost gospodarskemu subjektu v postopku za oddajo javnega naročila, spadajo v obseg uporabe pojma „nepravilnost“ ali „goljufija“ in so zato pravna podlaga za preklic pomoči, čeprav ni zadostnih dokazov, da je do takih ravnanj dejansko prišlo, oziroma ni zadostnih dokazov, da so bila odločilna pri izbiri upravičenca?

2)

Ali člen 45(2)(d) Direktive 2004/18/ES (5) nasprotuje določbi, kot je člen 38(1)(f) zakonske uredbe št. 163/2006, ki ne dovoljuje, da se iz razpisa izloči gospodarski subjekt, ki je poskušal vplivati na postopek odločanja javnega naročnika, zlasti če gre pri tem poskusu za podkupovanje nekaterih članov razpisne komisije?

3)

Ali je treba v primeru pritrdilnega odgovora na eno ali obe zgoraj navedeni vprašanji navedene predpise razlagati tako, da od države članice vedno zahtevajo preklic pomoči in od Komisije 100-odstotni finančni popravek, čeprav je bila ta pomoč uporabljena za namen, za katerega je bila dodeljena, in za projekt, ki je bil upravičen do evropskega financiranja in dejansko izveden?

4)

Če je odgovor na tretje vprašanje nikalen, in sicer, da ni treba preklicati pomoči ali izvesti finančnega popravka v višini 100 %, ali predpisi, navedeni v točki 1), in spoštovanje načela sorazmernosti omogočajo preklic pomoči in finančni popravek ob upoštevanju gospodarske škode, ki je dejansko nastala za splošni proračun Evropske unije, in zlasti, ali se v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, „finančne posledice“ v smislu člena 98(3) Uredbe (EU) št. 1083/2006 lahko določijo pavšalno, in sicer z uporabo meril iz tabele iz odstavka 2 Sklepa Komisije št. 9527 z dne 19. decembra 2013 (6)?