(1)

Pri zagotavljanju notranje varnosti, ki je v Čeprav notranja varnost ostaja v izključni pristojnosti držav članic, gre sta za skupno prizadevanje njeno varstvo potrebna sodelovanje in usklajevanje na ravni Unije. Notranja varnost je skupna zaveza , h kateremu kateri bi morale skupaj prispevati institucije EU, zadevne ustrezne agencije Unije in države članice , ob pomoči zasebnega sektorja in civilne družbe . V obdobju 2015–2020 so Komisija, Svet Evropske unije in Evropski parlament opredelili skupne prednostne naloge, kakor so določene v evropski agendi za varnost iz aprila 2015 (2) in ki jih je Svet potrdil v prenovljeni strategiji notranje varnosti iz junija 2015 (3), Evropski parlament pa v svoji resoluciji iz julija 2015 (4) . Namen te skupne strategije je bil zagotoviti strateški okvir za delo na ravni Unije na področju notranje varnosti, opredelila pa je glavne prednostne naloge za ukrepanje za zagotovitev učinkovitega odziva Unije na varnostne grožnje v obdobju 2015–2020, in sicer boj proti terorizmu in preprečevanje radikalizacije , in sicer preprečevanje in boj proti terorizmu ter preprečevanje radikalizacije, vključno z radikalizacijo prek spleta, in nasilnega ekstremizma, nestrpnosti in diskriminacije , razbitje organiziranega kriminala in boj proti kibernetski kriminaliteti. [Sprememba 1]

(2)

V Rimski izjavi, podpisani 25. septembra marca 2017, so voditelji 27 držav članic , Evropski svet, Evropski parlament in Evropska komisija potrdili svojo zavezanost varni Evropi in odločenost, da si bodo prizadevali za Unijo, v kateri se bodo vsi državljani počutili varne in se bodo lahko prosto gibali, z varnimi zunanjimi mejami, z učinkovito, odgovorno in trajnostno migracijsko politiko, ki bo spoštovala mednarodne standarde, ter Evropo, ki je odločena boriti se proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. [Sprememba 2]

(3)

Evropski svet je na zasedanju 15. decembra 2016 pozval k nadaljnjemu napredku glede interoperabilnosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk EU. Evropski svet je 23. junija 2017 poudaril, da je treba izboljšati interoperabilnost med zbirkami podatkov, 12. decembra 2017 pa je Komisija sprejela predlog uredbe o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU (Policijsko in pravosodno sodelovanje, azil in migracije) (5).

(4)

Cilj Unije, ki je zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice na podlagi člena 67(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), bi bilo treba med drugim doseči z ukrepi, namenjenimi preprečevanju kriminala in boju proti njemu, ter z ukrepi za usklajevanje in sodelovanje med organi pregona in drugimi nacionalnimi organi držav članic, pa tudi z zadevnimi agencijami Unije in drugimi zadevnimi organi Unije ter zadevnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

(5)

Za dosego tega cilja bi bilo treba na ravni Unije sprejeti ukrepe za zaščito ljudi , javnih prostorov in blaga kritične infrastrukture pred vse bolj nadnacionalnimi grožnjami in podporo delu, ki ga opravljajo pristojni organi držav članic. Terorizem, huda kazniva dejanja in organizirani kriminal, potujoče kriminalne združbe, trgovina s prepovedanimi drogami in orožjem , korupcija, pranje denarja, kibernetska kriminaliteta, spolno izkoriščanje, vključno s spolnim izkoriščanjem otrok, hibridne grožnje ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, trgovina z ljudmi in prekupčevanje z orožjem, med drugim, še naprej ogrožajo notranjo varnost in notranji trg Unije. [Sprememba 3]

(5a)

Sklad bi moral zagotoviti finančno podporo za obravnavo nastajajočih izzivov, ki jih predstavlja znatno povečanje obsega nekaterih vrst kaznivih dejanj, kot so goljufije v zvezi s plačilnimi sredstvi, spolno izkoriščanje otrok in trgovina z orožjem, ki se v zadnjih letih izvajajo prek spleta („kibernetsko omogočena kazniva dejanja“). [Sprememba 4]

(6)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno na dejavnosti, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic posredovanje Unije zagotovi dodano vrednost. V skladu s členoma 84 in 87(2) PDEU bi moralo financiranje podpirati ukrepe za spodbujanje in podpiranje dejavnosti držav članic na področju preprečevanja kriminala , skupnega usposabljanja in ter policijskega in pravosodnega sodelovanja, ki vključujejo vse pristojne organe držav članic in agencije Unije , zlasti v zvezi z izmenjavo informacij, okrepljenim operativnim sodelovanjem in podporo prizadevanjem za krepitev zmogljivosti za preprečevanje kriminala in boj proti njemu. Sklad ne bi smel podpirati operativnih stroškov dejavnosti v zvezi z bistvenimi funkcijami držav članic glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje in nacionalne varnosti, kot je navedeno v členu 72 PDEU. [Sprememba 5]

(7)

Države članice morajo zaradi ohranitve schengenskega pravnega reda in celotnega prostora notranjega trga Unije ter okrepitve njegovega delovanja od 6. aprila 2017 sistematično preverjati podatke o državljanih EU, ki prehajajo zunanje meje EU, v ustreznih zbirkah podatkov. Komisija je prav tako izdala priporočilo državam članicam, naj bolje izkoristijo policijske kontrole in čezmejno sodelovanje. Solidarnost med državami članicami, jasna razdelitev nalog, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter pravne države, močna osredotočenost na svetovno perspektivo in potrebna skladnost z zunanjo razsežnostjo varnosti bi morala biti ključna načela ukrepanja Unije in držav članic v smeri vzpostavitve učinkovite in prave varnostne unije. [Sprememba 6]

(8)

Da bi lahko države članice prispevale k razvoju in izvajanju učinkovite in prave varnostne unije, katere namen je zagotavljati visoko raven notranje varnosti v celotni Evropski uniji, bi jim bilo treba zagotoviti ustrezno finančno podporo Unije z vzpostavitvijo in upravljanjem Sklada za notranjo varnost (v nadaljnjem besedilu: sklad).

(9)

Sklad bi se moral izvajati ob popolnem spoštovanju vrednot, ki so zapisane v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), pravic in načel iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnih obveznosti Unije v zvezi s temeljnimi človekovimi pravicami. S to uredbo se zlasti poskuša zagotoviti polno spoštovanje temeljnih pravic, kot so človekovo dostojanstvo, pravica do življenja, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, pravica do varstva osebnih podatkov, otrokove pravice in pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Poleg tega je njen cilj spodbujati uporabo načela nediskriminacije. [Sprememba 7]

(10)

V skladu s členom 3 PEU bi moral sklad podpirati dejavnosti, s katerimi se zagotavlja zaščita otrok pred nasiljem, zlorabo, izkoriščanjem in zanemarjanjem. Sklad bi moral podpirati tudi jamstva in podporo za otroke, ki so priče in žrtve, zlasti za otroke brez spremstva ali otroke, ki kako drugače potrebujejo skrbništvo.

(10a)

Ozaveščanje osebja organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj o vprašanjih v zvezi z vsemi oblikami rasizma, vključno z antisemitizmom in anticiganizmom, je ključni dejavnik uspeha notranje varnosti. Ukrepi izobraževanja in usposabljanja za ozaveščanje akterjev preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj bi morali biti torej vključeni v področje uporabe sklada, da se povečajo lokalne zmogljivosti za krepitev zaupanja. [Sprememba 8]

(11)

V skladu z na ravni Unije s skupnimi prednostnimi nalogami, opredeljenimi skupnimi prednostnimi nalogami na ravni Unije za zagotovitev visoke ravni varnosti v Uniji, bo sklad podpiral ukrepe, namenjene obravnavanju glavnih varnostnih groženj, zlasti boju proti terorizmu in radikalizaciji, hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter kibernetski kriminaliteti preprečevanju terorizma in nasilnega ekstremizma, vključno z radikalizacijo, nestrpnostjo in diskriminacijo, hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter kibernetske kriminalitete in boju proti njim , ter pomoči žrtvam kaznivih dejanj in njihovi zaščiti. Sklad bo zagotovil, da bodo Unija in njene države članice dobro opremljene tudi za obravnavanje razvijajočih se in na novo pojavljajočih se groženj , kot so nezakonita trgovina, zlasti preko spletnih poti, hibridne grožnje ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje, z namenom izvajanja prave varnostne unije. To bi se moralo dosegati s finančno podporo za boljšo izmenjavo informacij, okrepljeno da bi se okrepilo operativno sodelovanje ter izboljšanje nacionalnih in skupnih izboljšale nacionalne in skupne zmogljivosti. [Sprememba 9]

(12)

Znotraj celovitega okvira sklada bi morala finančna pomoč v okviru sklada zlasti podpirati izmenjavo informacij in dostop do njih ter policijsko in pravosodno sodelovanje in preprečevanje na področjih hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, nedovoljenega prometa z orožjem, korupcije, pranja denarja, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, okoljske kriminalitete, izmenjave informacij terorizma, trgovine z ljudmi, izkoriščanja beguncev in dostopa do njih, terorizma, trgovine z ljudmi, migrantov brez urejenega statusa , hudih oblik izkoriščanja nezakonitega priseljevanja delovne sile , spolnega izkoriščanja in zlorabe otrok in žensk , razširjanja podob zlorabe otrok in otroške pornografije ter kibernetske kriminalitete. Sklad bi moral podpirati tudi zaščito ljudi, javnih prostorov in kritične infrastrukture pred z varnostjo povezanimi incidenti ter učinkovito obvladovanje varnostnih tveganj in kriz, tudi z s skupnim usposabljanjem, razvijanjem skupnih politik (strategij, ciklov politik, programov in akcijskih načrtov), zakonodaje in praktičnega sodelovanja. [Sprememba 10]

(12a)

Sklad bi moral zagotavljati pomoč organom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ne glede na njihovo organizacijsko strukturo v skladu z nacionalno zakonodajo. Zato bi morali biti tudi ukrepi, ki vključujejo vojaške sile, zadolžene za notranjo varnost, upravičeni do podpore iz sklada, če ti ukrepi prispevajo k doseganju posebnih ciljev sklada. V izrednih razmerah ter za obravnavo in preprečevanje resnih tveganj za javno varnost, tudi po terorističnem napadu, bi morali biti ukrepi vojaških sil na ozemlju države članice upravičeni do podpore sklada. Ukrepi za vzdrževanje miru ali obrambni ukrepi zunaj ozemlja države članice v nobenem primeru ne bi smeli biti upravičeni do pomoči sklada. [Sprememba 11]

(13)

Sklad bi moral nadgrajevati rezultate in naložbe njegovih predhodnikov – programa Preprečevanje kriminala in boj proti njemu (ISEC) ter programa Preprečevanje, pripravljenost in obvladovanje posledic v zvezi s terorizmom ter drugimi tveganji, povezanimi z varnostjo (CIPS) za obdobje 2007–2013 in instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) – ter biti razširjen, da se upošteva nov razvoj dogodkov.

(14)

Z mobilizacijo, združevanjem in večanjem vpliva javnih in zasebnih finančnih sredstev je treba zagotoviti čim večji učinek financiranja s sredstvi Unije. Sklad bi moral podpirati in spodbujati dejavno in tehtno udeležbo civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ter evropskega industrijskega sektorja pri razvoju in izvajanju varnostne politike , zlasti na področju kibernetske varnosti , po potrebi tudi ob vključitvi drugih zadevnih akterjev, agencij Unije in drugih organov Unije, tretjih držav in ter mednarodnih organizacij, v zvezi s ciljem sklada. Vendar bi bilo treba zagotoviti, da se podpora iz sklada ne uporablja za prenos zakonskih ali javnih nalog na zasebne akterje. [Sprememba 12]

(15)

Znotraj celovitega okvira strategije Unije za boj proti drogam, ki zagovarja uravnotežen pristop, temelječ na hkratnem zmanjšanju ponudbe in povpraševanja, bi morala finančna pomoč v okviru sklada podpirati vse dejavnosti, namenjene preprečevanju trgovine z drogami in boju proti njej (zmanjšanje ponudbe in povpraševanja), in zlasti ukrepe, usmerjene v boj proti proizvodnji, izdelavi, pridobivanju, prodaji, prevozu, uvozu in izvozu prepovedanih drog, vključno s posedovanjem in nakupom z namenom opravljanja dejavnosti trgovine s prepovedanimi drogami. Sklad bi moral zlasti zajemati preventivne vidike politike proti drogam. Za nadaljnji razvoj sinergij in večjo jasnost na področju drog bi morali biti ti elementi z drogami povezanih ciljev, ki so bili v obdobju 2014–2020 zajeti s programom za pravosodje, vključeni v sklad.

(16)

Da se zagotovi, da bo sklad uspešno prispeval k višji ravni notranje varnosti v celotni Evropski uniji in k razvoju prave varnostne unije, bi se moral sklad uporabljati tako, da bo dodal prispeval kar največjo evropsko dodano vrednost k ukrepom držav članic. [Sprememba 13]

(17)

Kadar se ugotovijo pomanjkljivosti ali tveganja, zlasti po schengenskem ocenjevanju, bi morala zadevna država članica zaradi solidarnosti v Uniji in v duhu deljene odgovornosti za varnost v njej ugotovljene pomanjkljivosti ali tveganja ustrezno obravnavati, tako da sredstva v okviru svojega programa uporabi za izvedbo priporočil, sprejetih na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1053/2013 (7).

(18)

Da bi države članice prispevale k doseganju ciljev sklada, bi morale zagotoviti, da se prednostne naloge njihovih programov nanašajo na specifične cilje prispevajo k uresničevanju specifičnih ciljev sklada, da so izbrane prednostne naloge v skladu z izvedbenimi ukrepi iz člena 3a in da so sredstva razporejena med cilji sorazmerno z izzivi in potrebami ter tako, da se lahko doseže splošni cilj politike. [Sprememba 14]

(19)

Prizadevati bi si bilo treba za skladnost, učinkovitost in sinergije z drugimi skladi EU ter preprečiti prekrivanje med ukrepi.

(20)

Sklad bi moral biti skladen z drugimi finančnimi programi Unije na področju varnosti in bi jih moral dopolnjevati. Prizadevalo si bo Zagotovile se bodo zlasti za sinergije, zagotovljene s Skladom za azil in migracije, Skladom za integrirano upravljanje meja, ki ga sestavljata instrument za upravljanje meja in vizume, vzpostavljen z Uredbo (EU) X, in instrument za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen z Uredbo (EU) X, ter z drugimi skladi kohezijske politike, zajetimi z Uredbo (EU) X [uredba o skupnih določbah], delom programa Obzorje Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) X, ki se nanaša na raziskave na področju varnosti, programom za pravice in vrednote, vzpostavljenim z Uredbo (EU) X, programom za pravosodje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) X, programom za digitalno Evropo, vzpostavljenim z Uredbo (EU) X ter programom InvestEU, vzpostavljenim z Uredbo (EU) X. Za sinergije si je treba prizadevati zlasti v zvezi z varnostjo infrastrukture in javnih prostorov, kibernetsko varnostjo , zaščito žrtev in preprečevanjem radikalizacije nasilnega ekstremizma, vključno z radikalizacijo . Učinkoviti mehanizmi za usklajevanje so bistvenega pomena za čim bolj učinkovito doseganje ciljev politike, izkoriščanje ekonomije obsega in izogibanje prekrivanjem med ukrepi. [Sprememba 15]

(21)

Ukrepe v tretjih državah in v zvezi z njimi, ki jih podpira sklad, bi bilo treba izvajati ob popolni sinergiji in skladnosti z drugimi ukrepi zunaj Unije, ki jih podpirajo instrumenti Unije za zunanje financiranje, poleg tega pa bi morali ti ukrepi dopolnjevati navedene druge ukrepe. Pri izvajanju takih ukrepov bi bilo treba zlasti dosledno upoštevati načela in splošne cilje zunanjega delovanja, ter zunanje politike Unije in politike razvojne pomoči , ki se nanašajo na posamezno državo ali regijo. V zvezi z zunanjo razsežnostjo bi moral sklad okrepiti sodelovanje s tretjimi državami na področjih, ki so v interesu notranje varnosti Unije, kot so boj proti terorizmu in radikalizaciji, sodelovanje z organi kazenskega pregona tretjih držav na področju boja proti terorizmu (vključno z enotami in skupnimi preiskovalnimi skupinami) , trgovina, zlasti z orožjem, drogami, ogroženimi vrstami in kulturnimi dobrinami , huda kazniva dejanja in organizirani kriminal ter korupcija, trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov. [Sprememba 16]

(22)

Financiranje iz proračuna Unije bi moralo biti usmerjeno v dejavnosti, pri katerih lahko za razliko od samostojnega ukrepanja držav članic intervencija Unije zagotovi dodano vrednost. Varnost organsko vsebuje čezmejno razsežnost, zato je potreben odločen in usklajen odziv Unije. Finančna podpora na podlagi te uredbe bo prispevala zlasti h krepitvi nacionalnih zmogljivosti in zmogljivosti Unije na področju varnosti.

(23)

Za državo članico se lahko šteje, da ne spoštuje zadevnega pravnega reda Unije, kar zadeva uporabo operativne podpore v okviru tega sklada, če ni izpolnila svojih obveznosti na podlagi Pogodb na področju varnosti, če obstaja očitno tveganje, da bi država članica pri izvajanju pravnega reda na področju varnosti lahko huje kršila vrednote Unije, ali če so bile v ocenjevalnem poročilu v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma ugotovljene pomanjkljivosti na zadevnem področju.

(23a)

V skladu z Uredbo (EU) št. X Evropskega parlamenta in Sveta  (8) mora Unija sprejeti ukrepe za zaščito svojega proračuna, če se ugotovijo splošne pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državi članici. Za ta sklad se naj uporablja Uredba (EU) št. X. [Sprememba 17]

(24)

Sklad bi moral odražati potrebo po večji prožnosti in poenostavitvi, pri tem pa upoštevati zahteve glede predvidljivosti ter zagotoviti pravično in pregledno razdelitev virov za doseganje ciljev iz te uredbe. Izvajanje sklada bi morala usmerjati načela učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti porabe. Poleg tega bi moralo biti izvajanje sklada čim bolj prijazno do uporabnikov. [Sprememba 18]

(25)

V tej uredbi bi bilo treba določiti začetne zneske za države članice, ki se izračunajo na podlagi meril iz Priloge I.

(26)

Ti začetni zneski bi morali biti podlaga za dolgoročne naložbe držav članic v varnost. Da bi se upoštevale spremembe notranjih in zunanjih varnostnih groženj ali izhodiščnega stanja, bi bilo treba državam članicam na sredini obdobja dodeliti dodaten znesek na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov, kot je določeno v razdelitvenem ključu, ob upoštevanju stanja izvajanja programov. [Sprememba 19]

(26a)

Pri razporeditvi razpoložljivih sredstev sklada je treba upoštevati kritično infrastrukturo, ki jo morajo države članice zaščititi. [Sprememba 20]

(27)

Ker se izzivi na področju varnosti nenehno spreminjajo, je treba dodeljevanje sredstev prilagoditi spremembam notranjih in zunanjih varnostnih groženj ter financiranje usmeriti v prednostne naloge z največjo dodano vrednostjo za Unijo. Za odzivanje na nujne potrebe ter spremembe politike in prednostnih nalog Unije in za usmerjanje financiranja v ukrepe z visoko dodano vrednostjo Unije se bo del financiranja redno dodeljeval posebnim ukrepom, ukrepom Unije in nujni pomoči, in sicer prek tematskega instrumenta. [Sprememba 21]

(28)

Države članice bi bilo treba spodbujati, da del dodeljenih programskih sredstev uporabijo za financiranje ukrepov iz Priloge IV in s tem pridobijo večji prispevek Unije , zlasti zaradi njihove visoke evropske dodane vrednosti ali njihovega velikega pomena za Unijo . [Sprememba 22]

(29)

Del razpoložljivih sredstev iz sklada bi se lahko razdelil tudi za izvajanje posebnih ukrepov, ki zahtevajo skupna prizadevanja držav članic, ter za primere, v katerih novi dogodki v Uniji zahtevajo dodatno financiranje za eno ali več držav članic. Te posebne ukrepe bi morala določiti Komisija v svojih programih dela.

(30)

Sklad bi moral prispevati h kritju operativnih stroškov, povezanih z notranjo varnostjo, ter omogočiti državam članicam vzdrževanje zmogljivosti, nujnih za Unijo kot celoto. Taka podpora je v obliki celotnega kritja nabora posebnih stroškov, povezanih s cilji v okviru sklada, in bi morala tvoriti sestavni del programov držav članic.

(31)

Da bi se dopolnilo izvajanje cilja politike v okviru tega sklada na nacionalni ravni prek programov držav članic, bi moral sklad zagotavljati tudi podporo za ukrepe na ravni Unije. Taki ukrepi bi morali služiti splošnim strateškim namenom v okviru področja intervencije sklada, ki so povezani z analizo politik in inovacijami v politikah, nadnacionalnim vzajemnim učenjem in partnerstvi ter preskušanjem novih pobud in ukrepov po vsej Uniji ter med nekaterimi državami članicami. V zvezi s tem bi bilo treba spodbujati sodelovanje med obveščevalnimi službami držav članic, da bi zagotovili potrebno izmenjavo informacij za povečanje učinkovitosti boja proti terorizmu ter hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu in prispevali k boljšemu razumevanju njihove čezmejne narave. Sklad bi moral podpirati prizadevanja držav članic za izmenjavo dobre prakse in spodbujanje skupnega usposabljanja, da bi prispeval k razvoju sodelovanja in medsebojnega zaupanja med obveščevalnimi službami ter med obveščevalnimi službami in Interpolom . [Sprememba 23]

(32)

Za okrepitev zmogljivosti Unije za hiter odziv na varnostne incidente ali na novo pojavljajoče se grožnje za Unijo bi morala obstajati možnost zagotavljanja nujne pomoči v skladu z okvirom, določenim s to uredbo. Nujna pomoč se zato ne bi smela namenjati za podporo čistim ukrepom ob nepredvidljivih dogodkih in dolgoročnim ukrepom ali za reševanje položajev, v katerih nujnost ukrepanja izhaja iz neustrezne upravne organizacije in nezadostnega operativnega načrtovanja s strani pristojnih organov.

(33)

Za zagotovitev potrebne prožnosti ukrepanja in odziv na nastajajoče potrebe bi moralo biti mogoče, da se dajo decentraliziranim agencijam na voljo ustrezna dodatna finančna sredstva za izvedbo določenih nujnih nalog. Decentralizirane agencije bi morale biti v primerih, ko so naloge, ki jih je treba opraviti, tako nujne, da ni mogoče pravočasno spremeniti njihovih proračunov, kot upravičenci upravičene do nujne pomoči, tudi v obliki nepovratnih sredstev, v skladu s prednostnimi nalogami in pobudami, ki jih institucije EU opredelijo na ravni Unije.

(33a)

Glede na čezmejno naravo ukrepov Unije bi morale biti decentralizirane agencije med upravičenci ukrepov, tudi v obliki nepovratnih sredstev, da bi se spodbujalo usklajeno ukrepanje za zagotovitev najvišje ravni varnosti v Uniji. Taka podpora bi morala biti skladna s prednostnimi nalogami in pobudami, ki jih na ravni Unije opredelijo institucije Unije za zagotovitev evropske dodane vrednosti. [Sprememba 24]

(34)

Cilj politike v okviru tega sklada bo obravnavan tudi s finančnimi instrumenti in proračunskimi jamstvi v političnih oddelkih programa InvestEU. Finančna podpora bi morala biti uporabljena za sorazmerno odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin, ukrepi pa se ne bi smeli podvajati ali v celoti nadomestiti zasebnega financiranja ali izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Ukrepi bi morali imeti jasno evropsko dodano vrednost.

(35)

Ta uredba določa finančna sredstva za Sklad za notranjo varnost, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smisluodstavka X Medinstitucionalnega sporazuma z dne X med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (9).

(36)

Za ta sklad se uporablja Uredba (EU, Euratom) [nova finančna uredba] (10) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih. Za zagotovitev skladnosti pri izvajanju programov financiranja Unije se za ukrepe, ki se izvajajo z neposrednim ali posrednim upravljanjem v okviru Sklada za notranjo varnost, uporablja finančna uredba.

(37)

Za izvajanje ukrepov z deljenim upravljanjem bi moral biti sklad del skladnega okvira, ki ga sestavljajo ta uredba, finančna uredba in Uredba (EU) X [o skupnih določbah] (11). V primeru nasprotujočih si določb bi morala imeti ta uredba prednost pred Uredbo (EU) X [uredba o skupnih določbah]. [Sprememba 159]

(38)

Uredba (EU) X [uredba o skupnih določbah] določa okvir za ukrepe Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR), Sklada za azil , migracije in migracije vključevanje , Sklada za notranjo varnost ter instrumenta za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja ter zlasti določa pravila o načrtovanju, spremljanju in ocenjevanju, upravljanju in nadzoru skladov EU, ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja. Poleg tega je treba v tej uredbi določiti cilje Sklada za notranjo varnost ter posebne določbe glede dejavnosti, ki se lahko financirajo s podporo tega sklada. [Sprememba 26]

(38a)

Da bo sklad podpiral ukrepe, ki obravnavajo vse specifične cilje sklada, in da bo razporeditev sredstev med cilje sorazmerna z izzivi in potrebami, da bodo cilji uresničeni, je treba za vsak posebni cilj sklada določiti najnižji delež sredstev iz sklada tako za nacionalne programe kot za tematski instrument. [Sprememba 27]

(39)

Vrste financiranja in načine izvajanja na podlagi te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi tega, v kolikšnem obsegu se lahko z njimi dosežejo cilji ukrepov in rezultati ob upoštevanju zlasti stroškov kontrole, upravnega bremena in pričakovanega tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi možnost uporabe pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranje, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(40)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (12), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (13), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (14) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (15) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih in/ali kazenskih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (16). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Države članice v celoti sodelujejo in zagotavljajo vso potrebno pomoč institucijam, agencijam in organom Unije pri zaščiti finančnih interesov Unije. Rezultate preiskav o nepravilnostih ali goljufijah v zvezi s skladom bi bilo treba dati na voljo Evropskemu parlamentu. [Sprememba 28]

(41)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU.

(42)

V skladu s členom 94 Sklepa Sveta 2013/755/EU (17) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji sklada ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(43)

V skladu s členom 349 PDEU in sporočilom Komisije z naslovom „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (18) , ki ga je Svet potrdil v sklepih z dne 12. aprila 2018, bi morale zadevne države članice zagotoviti, da njihovi programi obravnavajo posebne izzive, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije. Sklad te države članice podpira z ustreznimi viri za primerno pomoč navedenim regijam. [Sprememba 29]

(44)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (19) je treba oceniti ta sklad na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, pri čemer bi se bilo treba izogniti pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki bodo podlaga za oceno učinkov sklada na terenu. Da bi se izmerila uspešnost sklada, bi bilo treba za vsak specifični cilj sklada določiti kazalnike in povezane cilje. Ti kazalniki bi morali vključevati kvalitativne in kvantitativne kazalnike. [Sprememba 30]

(45)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta sklad prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % v obdobju večletnega finančnega okvira za čas od 2021 do 2027 proračunskih odhodkov EU 25 % namenjenih za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem sklada ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja , in doseganju letnega cilja v višini 30 %, ki naj bi ga uresničili čim prej, najkasneje pa do leta 2027 . [Sprememba 31]

(46)

Komisija in države članice bi morale s pomočjo teh kazalnikov in finančnega poročanja spremljati izvajanje sklada v skladu z ustreznimi določbami Uredbe (EU) X [uredba o skupnih določbah] in te uredbe. Da bi Komisija ustrezno izpolnjevala svojo nadzorno vlogo, bi morala biti zmožna ugotoviti dejanske porabljene zneske v okviru sklada v posameznem letu. Države članice bi morale zato pri poročanju Komisiji o letnih računovodskih izkazih svojih nacionalnih programov razlikovati med izterjavami, plačili končnim upravičencem v okviru predhodnega financiranja in povračili dejansko nastalih stroškov. Za lažjo revizijo in spremljanje izvajanja sklada bi morala Komisija te zneske vključiti v svoje letno poročilo o izvajanju sklada. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predložiti povzetek sprejetih letnih poročil o smotrnosti. Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu na zahtevo dati na voljo celotno besedilo letnih poročil o smotrnosti. [Sprememba 32]

(47)

Za dopolnitev in spremembo nebistvenih elementov iz te uredbe bi bilo treba v zvezi s  programi dela za tematski instrument, seznamom ukrepov, upravičenih do višje stopnje sofinanciranja, iz Priloge IV in operativno podporo ter za nadaljnji razvoj okvira za spremljanje in ocenjevanje na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. [Sprememba 33]

(48)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (20) o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo skupne obveznosti držav članic, zlasti v zvezi z zagotavljanjem informacij Komisiji, bi se moral uporabiti postopek pregleda, za sprejetje izvedbenih aktov, povezanih z ureditvijo zagotavljanja informacij Komisiji v okviru načrtovanja in poročanja, pa bi se moral zaradi njihove popolnoma tehnične narave uporabiti svetovalni postopek. [Sprememba 34]

(49)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(50)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola [je] Irska [ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja / podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe].

(51)

Obdobje uporabe te uredbe je primerno prilagoditi obdobju uporabe Uredbe Sveta (EU, Euratom) X o večletnem finančnem okviru (21) –