—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih poziva k vseevropskemu mehanizmu za uvedbo ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, ki so udeleženi v hudih kršitvah človekovih pravic, vključno s svojo resolucijo z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2009 in politiki Evropske unije na tem področju (1) ter resolucijo z dne 11. marca 2014 o odpravi mučenja v svetu (2),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij v skladu s členom 135 Poslovnika, v katerih je pozval k uvedbi ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic, vključno z resolucijami z dne 19. januarja 2017 o razmerah v Burundiju (3), z dne 5. julija 2018 o Burundiju (4), z dne 18. maja 2017 o Južnem Sudanu (5), z dne 14. junija 2017 o razmerah v Demokratični republiki Kongo (6), z dne 18. januarja 2018 o Demokratični republiki Kongo (7), z dne 14. septembra 2017 o Gabonu: zatiranje opozicije (8), z dne 5. oktobra 2017 o razmerah na Maldivih (9), z dne 5. oktobra 2017 o primerih voditeljev krimskih Tatarov Ahtema Čijgoza in Ilmija Umerova ter novinarja Mikole Semene (10), z dne 30. novembra 2017 (11) in 4. oktobra 2018 (12) o razmerah v Jemnu, z dne 14. decembra 2017 o Kambodži: zlasti o razpustitvi kamboške stranke za rešitev naroda (13), z dne 14. decembra 2017 o položaju Rohingejcev (14), z dne 15. marca 2018 o razmerah v Siriji (15), z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli (16), z dne 13. septembra 2018 o Mjanmaru, zlasti primer novinarjev Va Lona in Kjo Sou Uja (17), z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Azovskem morju (18), z dne 25. oktobra 2018 o umoru novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu (19) in z dne 14. februarja 2019 o razmerah v Čečeniji in primeru Ojuba Titijeva (20),

—

ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem področju (22),

—

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah (23),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2019 o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo (24),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS (25),

—

ob upoštevanju poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o sprejemanju sankcij v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP),

—

ob upoštevanju člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o sprejemanju sankcij proti tretjim državam ter posameznikom, skupinam in nedržavnim subjektom,

—

ob upoštevanju izjave št. 25 iz Lizbonske pogodbe, da je treba zagotovitvi ustrezne postopkovne pravice posameznikov ali subjektov, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi EU ali ukrepi EU za boj proti terorizmu;

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

—

ob upoštevanju strateškega okvira EU in akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019,

—

ob upoštevanju izjave predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja iz govora o stanju v Uniji z dne 12. septembra 2018, v kateri je predlagal, naj države članice uporabijo obstoječa pravila EU za prehod s soglasja na glasovanje s kvalificirano večino na nekaterih področjih skupne zunanje in varnostne politike EU, kot sta skupno odzivanje na kršitve človekovih pravic in naložitev učinkovitih sankcij,

—

ob upoštevanju izjave z dne 10. decembra 2018 podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko po zasedanju Sveta za zunanje zadeve decembra 2018,

—

ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 22. januarja 2019 z naslovom „Sergej Magnicki in pozneje – Boj proti nekaznovanju s ciljno usmerjenimi sankcijami“,

—

ob upoštevanju svoje študije iz aprila 2018 o ciljno usmerjenih sankcijah zoper posameznike zaradi hudih kršitev človekovih pravic – vpliv, trendi in obeti na ravni EU,

—

ob upoštevanju predloga z dne 14. novembra 2018 za uvedbo komisije o prepovedi vstopa zaradi kršitev človekovih pravic,

—

ob upoštevanju srečanja o globalnem sistemu sankcij EU za kršitve človekovih pravic dne 20. novembra 2018 na Nizozemskem,

—

ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker člen 21 PEU določa, da Unijo pri njenem delovanju vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN) in mednarodnega prava;

B.

ker je EU zavezana sistematičnemu izvajanju sankcij, ki jih je določil Varnostni svet OZN v skladu s poglavjem VII Ustanovne listine OZN, in ker hkrati uvaja lastne sankcije brez mandata Varnostnega sveta OZN v primerih, ko Varnostni svet OZN nima pooblastil za sprejemanje ukrepov ali pa mu je to preprečeno zaradi nesoglasja med njegovimi članicami;

C.

ker so sankcije EU (znane tudi kot omejevalni ukrepi) v zadnjih dveh desetletjih postale sestavni del zbirke orodij EU za zunanje odnose, ki vključuje več kot 40 različnih omejevalnih ukrepov, ti pa trenutno veljajo za 34 držav; ker sta približno dve tretjini sankcij EU za posamezne države uvedeni v podporo ciljem na področju človekovih pravic in demokracije;

D.

ker so sankcije oblikovane tako, da bi zmanjšale škodljive posledice za tiste, ki niso odgovorni za politike ali ukrepe, zaradi katerih so bile sankcije uvedene, zlasti za lokalno civilno prebivalstvo in za legitimne dejavnosti v zadevni državi ali v zvezi z njo, ter se neposredno nanašajo na odgovorne osebe in delujejo odvračalno;

E.

ker so vse sankcije, ki jih sprejme EU, v celoti skladne z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno s tistimi, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine; ker bi bilo treba sankcije redno pregledovati, da bodo res prispevale k doseganju ciljev;

F.

ker je EU poleg sankcij za posamezne države, katerih cilj je spremeniti ravnanje držav, pred kratkim uvedla omejevalne ukrepe proti širjenju in uporabi kemičnega orožja in kibernetskih napadov ter posebne ukrepe za boj proti terorizmu;

G.

ker so obstoječe sankcije EU namenjene državnim in tudi nedržavnim akterjem, kot so teroristi in teroristične skupine;

H.

ker so v zadnjih nekaj mesecih evropska podjetja ali celo države članice EU večkrat prekršili sankcije EU; ker ti primeri kažejo, da je treba dodatno pojasniti področje uporabe in domet trenutno veljavnih sankcij ter pojasniti, v kolikšni meri so države in družbe odgovorne za to, da zagotovijo, da končna uporaba ali namen njihovega blaga in storitev nista zajeta v sankcijah;

I.

ker so za izvrševanje sankcij odgovorni ustrezni organi držav članic EU, ukrepi sami pa se določijo na evropski ravni;

J.

ker je ameriški kongres leta 2016 na podlagi akta Magnickega o odgovornosti pravne države iz leta 2012 sprejel globalni zakon Magnickega, s katerim naj bi se kaznovali posamezniki, odgovorni za smrt Sergeja Magnickega med priporom v ruskem zaporu zaradi nečloveških razmer, namernega zanemarjanja in mučenja;

K.

ker so Estonija, Latvija, Litva, Združeno kraljestvo, Kanada in Združene države Amerike sprejele zakone o sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic, tj. „zakone Magnickega“; ker je Parlament večkrat pozval k vzpostavitvi podobnega globalnega sistema sankcij EU za kršitve človekovih pravic, s katerim bi zagotovili dosledno in dejansko zamrznitev sredstev posameznikov, prepoved izdaje vizumov in druge sankcije, ki jih posameznikom in subjektom nalagajo države članice in ki se nalagajo na ravni EU;

L.

ker je nizozemska vlada novembra 2018 začela razpravo med državami članicami EU o politični priložnosti za uvedbo ciljno usmerjenega sistema sankcij za človekove pravice na ravni EU; ker se ta predhodna razprava nadaljuje na ravni delovne skupine Sveta;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.