—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (1), ter z dne 10. marca 2016 o svobodi izražanja v Kazahstanu (2),

—

ob upoštevanju nezakonodajne resolucije z dne 12. decembra 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kazahstan na drugi strani, v imenu Unije (3),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kazahstanu, vključno s tistimi z dne 18. aprila 2013 (4), 15. marca 2012 (5) in 17. septembra 2009 o primeru Jevgenija Žovtisa v Kazahstanu (6),

—

ob upoštevanju sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, podpisanega 21. decembra 2015 v Astani,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. decembra 2011 o stanju izvajanja strategije EU za osrednjo Azijo (7) ter z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo (8),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. junija 2015 in 19. junija 2017 o strategiji EU za Srednjo Azijo,

—

ob upoštevanju letnih dialogov o človekovih pravicah med EU in Kazahstanom,

—

ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker sta Evropska unija in Kazahstan 21. decembra 2015 podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju, ki naj bi zagotovil širok okvir za okrepljen politični dialog in sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev, pa tudi na številnih drugih področjih; ker sporazum poseben poudarek namenja demokraciji in načelom pravne države, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, načelom tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja ter sodelovanju civilne družbe, med drugim pri oblikovanju javne politike;

B.

ker se je Kazahstan marca 2012 pridružil Evropski komisiji za demokracijo skozi pravo (Beneški komisiji);

C.

ker je videti, da kazahstanska vlada ni sprejela ukrepov, s katerimi bi spremenila ohlapno opredeljene določbe v 174. členu kazenskega zakonika, ki „prepoveduje nagovarjanje k družbenemu, narodnostnemu ali drugemu razdoru“, in 274. členu, ki prepoveduje „širjenje informacij, za katere je znano, da so lažne“, temveč na podlagi teh določb še naprej obtožuje in zapira aktiviste civilne družbe in novinarje;

D.

ker je v Kazahstanu vse več političnih zapornikov; ker so leta 2016 v različnih regijah države potekali miroljubni protesti zoper spremembe zemljiškega zakonika, v katerih je bilo pridržanih več kot 1 000 udeležencev (tudi 55 novinarjev), od katerih jih je bilo nato 30 aretiranih; ker je delovna skupina Združenih narodov za samovoljna pridržanja potrdila, da je šlo pri tem za samovoljno pridržanje, da ni bilo pravičnega sojenja in da je prišlo v nekaterih primerih do hude kršitve pravic; ker aktivist civilne družbe Maks Bokajev prestaja zaporno kazen zaradi zakonitega sodelovanja pri miroljubnih množičnih protestih;

E.

ker je kazahstanska vlada sodelovala z misijo na visoki ravni, ki jo je napotila Mednarodna organizacije dela, in se zavezala, da bo začela izvajati načrt, s katerim bi obravnavala pomisleke te organizacije, vendar nato ni sprejela smiselnih ukrepov, da bi dejansko izvedla določbe tega načrta, na primer spremembo zakona o sindikatih; ker ni začela izvajati niti prejšnjih priporočil odbora Mednarodne organizacije dela za uporabo standardov, v skladu s katerimi bi morala pregledati zakon o sindikatih in zakonik o delovnih razmerjih ter sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi lahko Konfederacija neodvisnih sindikatov Kazahstana (CITUK) in z njo povezani sindikati v celoti uveljavljali svoje pravice;

F.

ker sta bila sindikalna aktivista Nurbek Kušakbajev in Amin Eleusinov maja 2018 pogojno izpuščena, vendar ne smeta več sodelovati pri dejavnostih sindikatov; ker aktivistki Larisi Harkovi grozijo podobne omejitve, pa tudi nenehno sodno nadlegovanje, zoper Erlana Baltabaja, prav tako sindikalnega aktivista iz Šimkenta, pa poteka kazenska preiskava na podlagi vprašljivih obtožb;

G.

ker nova zakonodaja o nevladnih organizacijah vsebuje strožja računovodska pravila za organizacije civilne družbe; ker so organizacije za človekove pravice izpostavljene davčnemu pritisku v zvezi s subvencijami mednarodnih donatorjev;

H.

ker je resno ogrožena svoboda veroizpovedi in prepričanja; ker oblasti versko prepričanje zlorabljajo kot izgovor za samovoljna pridržanja; ker je bil Saken Tulbajev zaprt, potem ko so ga obdolžili „podžiganja verskega sovraštva“;

I.

ker so oblasti 13. marca 2018 prepovedale miroljubno opozicijsko gibanje Demokratična izbira Kazahstana (DCK) in aretirale več kot 500 ljudi, ki so na različne načine izrazili podporo temu gibanju; ker sta postala civilni aktivist Almat Žumagulov in pesnik Kenžebek Abišev žrtvi boja kazahstanskih oblasti proti gibanju DCK ter bila obsojena na osemletno oziroma sedemletno zaporno kazen; ker je bil Ablovas Džumajev obsojen na triletno, Aset Abišev pa na štiriletno zaporno kazen, ker sta v spletu kritizirala oblasti in podpirala gibanje DCK;

J.

ker ostaja svoboda združevanja, čeprav zaščitena z kazahstansko ustavo, v državi večinoma omejena, zakon o javnem združevanju pa zahteva, da se vsa javna združenja registrirajo pri ministrstvu za pravosodje; ker so bile z novimi spremembami tega zakonika decembra 2015 uvedene zahteve za poročanje in državna ureditev financiranja prek organa, ki ga imenuje vlada; ker tistim, ki sodelujejo pri dejavnostih neregistriranih organizacij, grozijo upravne in kazenske sankcije;

K.

ker se predstavniki civilne družbe in aktivisti na področju človekovih pravic še naprej soočajo s povračilnimi ukrepi in omejitvami, med njimi tudi aktivistka na področju človekovih pravic Elena Semenova, za katero je bila zaradi „namernega razširjanja lažnih informacij“ izrečena prepoved potovanj, in aktivistka iz Šimkenta Ardak Ašim, ki so jo zaradi kritičnih objav v družbenih medijih obtožili „podžiganja razdora“ in prisilno pridržali v psihiatrični bolnišnici; ker je policija 10. maja 2018 med obiskom delegacije Evropskega parlamenta v Kazahstanu uporabila čezmerno silo zoper miroljubne protestnike, ki so se poskušali sestati s poslanci Evropskega parlamenta; ker je bilo pridržanih več kot 150 ljudi, več kot 30 protestnikom pa je bila izrečena upravna zaporna kazen; ker je kazahstanska policija 17. in 18. septembra 2018 pridržala več aktivistov, ki so se želeli sestati s člani delegacije Evropskega parlamenta;

L.

ker so začeli aprila 2018 veljati nove spremembe, ki omejujejo medijsko in informacijsko zakonodajo, ker je dostop do informacij na družbenih medijih še zmeraj onemogočen in ker je bila zoper medija Forbes Kazahstan in Ratel.kz sprožena kazenska preiskava zaradi „namernega razširjanja lažnih informacij“; ker oblasti nadzirajo in omejujejo uporabo socialnih omrežij; ker so bili blogerji in uporabniki socialnih omrežij, na primer Ruslan Ginatulin, Igor Čupina in Igor Sičev, obsojeni na zaporno kazen; ker je Kirgizija v hudem nasprotju z zakonom Kazahstanu izročila blogerja Muratbeka Tungišbajeva, s katerim so v Kazahstanu grdo ravnali;

M.

ker je nekaznovanost za mučenje zapornikov in osumljencev ter slabo ravnanje z njimi še vedno del vsakdanjika, čeprav se je vlada zavezala ničelni toleranci do mučenja; ker oblastem ni uspelo izpeljati verodostojne preiskave obtožb o mučenju med obsežno stavko naftnih delavcev v Žanaoznu leta 2011;

N.

ker tožilstvo v Almatiju ni našlo oprijemljivih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče podkrepiti obtožbe o mučenju poslovneža Iskanderja Jerimbetova, oktobra 2018 obsojenega na sedemletno zaporno kazen zaradi obsežne goljufije; ker je delovna skupina Združenih narodov za samovoljna pridržanja leta 2018 ugotovila, da sta bila njegova aretacija in pridržanje samovoljna, pozvala k njegovi izpustitvi ter izrazila zaskrbljenost nad obtožbami o mučenju v priporu pred sojenjem;

O.

ker enakost spolov v Kazahstanu ovirajo visoka stopnja nasilja nad ženskami ter tradicionalno patriarhalne norme in stereotipi; ker nevladne organizacije navajajo, da se prijavi le majhen delež primerov nasilja nad ženskami, še manjši delež nasilja nad ženskami in primerov spolnega nadlegovanja pa se kazensko preganja;

P.

ker se osebe LGBTI v Kazahstanu soočajo s pravnimi težavami in diskriminacijo; ker so v Kazahstanu istospolni odnosi tako za moške kot za ženske sicer zakoniti, vendar istospolni pari in gospodinjstva, ki jih vodijo, niso upravičeni do enakega pravnega varstva kot velja za heteroseksualne zakonce;

Q.

ker Kazahstan na svetovnem indeksu demokracije med 167 državami zaseda 143. mesto, država pa se uvršča med avtoritarne režime;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.