(i)

je stečaj odsvojitelja neizogiben in je odsvojitelj torej dejansko insolventen,

(ii)

je na podlagi nizozemskega prava cilj stečajnega postopka doseči kar največji možni iztržek za vse upnike prek likvidacije dolžnikovega premoženja, in

(iii)

se v tako imenovanem postopku pre-pack pred razglasitvijo stečaja pripravi prenos (dela) podjetja, izpelje pa se šele po razglasitvi stečaja, pri čemer

(iv)

morajo predvidenega upravitelja, ki ga imenuje rechtbank (sodišče), pred razglasitvijo stečaja voditi interesi vseh upnikov ter interesi družbe, kot je interes ohranitve delovnih mest, to pa mora nadzorovati predvideni stečajni sodnik, ki ga prav tako imenuje rechtbank (sodišče),

(v)

in je cilj postopka pre-pack, da se v stečajnem postopku, ki sledi, omogoči način likvidacije, pri kateri se premoženje (ali njegov del) odsvojitelju pripadajočega delujočega podjetja („going concern“) proda, tako da se doseže kar največji možni iztržek za vse upnike in se ohrani kar največ delovnih mest, ter

(vi)

ureditev postopka zagotavlja, da je ta cilj dejansko vodilni cilj?

(i)

če ga pred razglasitvijo stečaja nadzorujeta predvideni upravitelj in predvideni stečajni sodnik, ki ju imenuje rechtbank (sodišče), ki pa nimata zakonskih pooblastil,

(ii)

če morajo predvidenega upravitelja na podlagi nizozemskega prava pred razglasitvijo stečaja voditi interesi vseh upnikov in drugi interesi družbe ter interes ohranitve delovnih mest, to pa mora nadzorovati predvideni stečajni sodnik,

(iii)

če se naloge predvidenega upravitelja in predvidenega stečajnega sodnika ne razlikujejo od nalog upravitelja in stečajnega sodnika v stečajnem postopku,

(iv)

če je sporazum, na podlagi katerega se podjetje prenese in ki je pripravljen v postopku pre-pack, sklenjen in izveden šele po tem, ko je razglašen stečaj,

(v)

če lahko rechtbank (sodišče) pri razglasitvi stečaja za upravitelja ali stečajnega sodnika imenuje drugega kot predvidenega upravitelja ali predvidenega stečajnega sodnika, in

(vi)

če za upravitelja in stečajnega sodnika veljajo iste zahteve glede objektivnosti in neodvisnosti kot za upravitelja in stečajnega sodnika v stečajnem postopku, pred katerim ni bil izveden postopek pre-pack, in sta ne glede na obseg svoje vpletenosti pred razglasitvijo stečaja na podlagi svoje zakonske naloge dolžna presoditi, ali je pred razglasitvijo stečaja pripravljeni prenos (dela) podjetja v interesu vseh upnikov, ter, če na to vprašanje odgovorita nikalno, dolžna odločiti, da ta prenos ne bo izveden, pri čemer sta še vedno pristojna, da iz drugih razlogov – na primer zato, ker drugi interesi družbe, kot je na primer interes delovnih mest, temu nasprotujejo – odločita, da pred razglasitvijo stečaja pripravljeni prenos (dela) podjetja ne bo izveden?