MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 20. maja 2020

o spremembah bonitetnega okvira Unije zaradi pandemije COVID-19

(CON/2020/16)

(2020/C 180/04)

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je 6. in 12. maja 2020 prejela zahtevi Sveta Evropske unije oziroma Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagana uredba vsebuje določbe, ki vplivajo na (1) nalogo Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), da opredeli in izvaja denarno politiko, v skladu s prvo alineo člena 127(2) Pogodbe, (2) naloge ECB, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, v skladu s členom 127(6) Pogodbe in (3) prispevek ESCB k nemotenemu vodenju politik pristojnih organov glede stabilnosti finančnega sistema, kakor je navedeno v členu 127(5) Pogodbe. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Javni organi po vsem svetu so morali zaradi posledic svetovne krize brez primere, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa (COVID-19), hitro in odločno ukrepati, da bi kreditnim institucijam omogočili, da lahko še naprej izpolnjujejo svojo vlogo pri financiranju realnega gospodarstva in da lahko podprejo gospodarsko okrevanje, ne glede na verjetnost povečanja izgub zaradi krize.

ECB je uporabila nadzorniško fleksibilnost, ki jo omogoča sedanji pravni okvir, da pomaga kreditnim institucijam pri nadaljnjem kreditiranju gospodinjstev, podjetij, ki so sposobna preživeti, in družb, ki jih je trenutni gospodarski upad najbolj prizadel. (2) ECB je v zvezi s tem zagotovila začasno kapitalsko in operativno razbremenitev (3) ter najavila dodatno fleksibilnost pri bonitetni obravnavi posojil, zavarovanih z državnimi jamstvi (4). ECB je prav tako pozvala institucije k izogibanju pretiranim procikličnim učinkom pri uporabi Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 9 (5), začasno zmanjšala kvalitativni multiplikator za tržno tveganje v odziv na izjemno veliko tržno nestanovitnost (6) ter izdala priporočilo o razdelitvi dividend, da bi kapitalski viri ostali v bančnem sistemu, s čimer bi se povečala njegova zmožnost za podporo realnemu gospodarstvu (7). Ti ukrepi so zelo pomagali pri obvladovanju trenutne krize, pri čemer obstajajo pomembne sinergije med ukrepi ECB v vlogi bančnega nadzornika in njenimi ukrepi s področja denarne politike v vlogi centralne banke.

Ukrepali so tudi drugi organi, še posebej Baselski odbor za bančni nadzor (BCBS) in Evropski bančni organ (EBA), in sicer z dopolnilnimi bonitetnimi ukrepi, ki so bili usklajeni na mednarodni ravni. Poleg tega so nacionalne vlade sprejele obsežne programe pomoči, vključno z državnimi jamstvi in moratoriji na odplačevanje kreditnih obveznosti.

ECB na tej podlagi v celoti podpira pobudo Komisije, da se poveča zmožnost kreditnih institucij za kreditiranje in pokrivanje izgub, povezanih s pandemijo COVID-19, hkrati pa še naprej zagotavlja njihova stalna odpornost (8). Pozdraviti je treba ciljno usmerjene prilagoditve Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (CRR), saj povečujejo zmožnost bančnega sistema za ublažitev gospodarskih posledic pandemije in podporo okrevanju, hkrati pa ohranjajo ključne elemente bonitetnega okvira. Poleg tega nekateri elementi predlagane uredbe dopolnjujejo blažitvene nadzorniške ukrepe ECB, nekateri ukrepi, ki so bili nedavno dogovorjeni v okviru BCBS, pa zahtevajo spremembe pravnega okvira Unije, da jih bo mogoče izvajati. Kakršne koli nadaljnje spremembe predlagane uredbe ne bi smele bistveno spremeniti bonitetnega okvira, v katerem je treba še naprej spoštovati dogovorjene baselske standarde in se izogibati drobitvi enotnih evropskih pravil.

ECB ima v zvezi s pripravljenostjo za kreditiranje gospodarstva še naslednjo splošno pripombo. Če se količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala kreditnih institucij zniža pod raven zahteve po skupnem blažilniku, lahko kreditne institucije razdelijo sredstva samo do maksimalnega zneska za razdelitev (10). Če postane dobiček negativen, se razdelitev prekliče ne glede na obseg kršitve. Kreditne institucije morda ne bodo pripravljene uporabiti blažilnikov za dodatno kreditiranje zaradi skrbi, da bodo morale preklicati kupone za dodatni temeljni kapital in se soočiti z morebitnimi negativnimi odzivi tržnih udeležencev. Tako ravnanje bi oslabilo nameravane koristne učinke okvira blažilnikov.

Posebne pripombe

1.   Prehodna ureditev za ublažitev vpliva določb MSRP 9 na regulativni kapital

1.1

Člen 473a CRR vsebuje prehodno ureditev, ki institucijam omogoča, da svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu dodajo delež vsakršnega povečanja rezervacij zaradi uvedbe obračunavanja pričakovanih kreditnih izgub v skladu z MSRP 9. Prehodna ureditev je sestavljena iz dveh komponent: statične in dinamične. Statična komponenta kreditnim institucijam omogoča, da delno izničijo „učinek prvega dne“, ki ga ima povečanje računovodskih rezervacij zaradi uvedbe MSRP 9 na navadni lastniški temeljni kapital. Dinamična komponenta kreditnim institucijam omogoča, da delno izničijo učinek dodatnega povečanja rezervacij (tj. po prvem dnevu) za izpostavljenosti, katerim se kreditna kakovost ni poslabšala. Zdaj veljavna prehodna ureditev zajema obdobje od leta 2018 do leta 2022 (11).

1.2

Odbor BCBS je 3. aprila 2020 dosegel dogovor o spremembah (12) zdaj veljavne prehodne ureditve za regulativno obravnavo pričakovanih kreditnih izgub ob upoštevanju krize zaradi COVID-19. Odbor BCBS je prav tako pojasnil, da se lahko jurisdikcije, ki so že izvedle prehodno ureditev (vključno z Evropsko unijo), zlasti odločijo, da v letih 2020 in 2021 ponovno dodajo manj kot 100 %, ali sprejmejo druge ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi to ponovno dodajanje vključevalo zneske pričakovanih kreditnih izgub, določene pred izbruhom COVID-19 (13). V predlagani uredbi se navedeni preudarki upoštevajo tako, da ta predvideva ponastavitev petletnega prehodnega obdobja, ki se je začelo leta 2018, samo za dinamično komponento.

1.3

ECB podpira spremembo člena 473a CRR, s katero bi se kreditnim institucijam omogočilo, da svojemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu ponovno dodajo znesek povečanja rezervacij za pričakovane kreditne izgube po 31. decembru 2019, ki ga je mogoče pripisati dinamični komponenti. Prvič, ta rešitev bi omogočila prilagoditev obsega dodatnih ukrepov za obravnavo posledic v zvezi s COVID-19 in njihovo razlikovanje od učinka prvega dne, ki ga je imelo povečanje rezervacij zaradi uvedbe MSRP 9 na navadni lastniški temeljni kapital. Drugič, ta rešitev bi bila v celoti skladna z odločitvijo odbora BCBS z dne 3. aprila 2020.

2.   Obravnava kreditov z državnim jamstvom v okviru bonitetnega varovalnega mehanizma za nedonosne izpostavljenosti

2.1

V skladu s členom 47c(4) CRR se nedonosne izpostavljenosti, za katere jamčijo uradne izvozne agencije, obravnavajo ugodneje v zvezi z zahtevami za odbitke iz člena 47c(3) CRR (t. i. bonitetni varovalni mehanizem za nedonosne izpostavljenosti). Če za nedonosne izpostavljenosti jamčijo uradne izvozne agencije, je treba del izpostavljenosti, za katerega velja tako jamstvo, v celoti odbiti šele po sedmih letih statusa nedonosne izpostavljenosti, pred tem pa ni nobene zahteve za odbitek. Pri vseh drugih nedonosnih izpostavljenostih, ki so v celoti ali delno zavarovane s kvalificiranim premoženjem, se minimalne zahteve za odbitke v času postopoma povečujejo, dokler ustrezne nedonosne izpostavljenosti niso v celoti pokrite.

2.2

Predlagana uredba predvideva začasno razširitev posebne obravnave nedonosnih izpostavljenosti, za katere jamčijo uradne izvozne agencije, na nedonosne izpostavljenosti, za katere jamči država ali drugi javni subjekti, ki so primerni za dajalce kreditnega zavarovanja v skladu s pravili o zmanjševanju kreditnega tveganja (14), če je jamstvo ali posredno jamstvo zagotovljeno kot del ukrepov podpore za pomoč kreditojemalcem v času pandemije COVID-19 (15).

2.3

ECB pozdravlja predlog za začasno razširitev ugodnejše obravnave iz člena 47c(4) CRR na nedonosne izpostavljenosti, za katere jamči država ali drugi javni subjekti, kar je tudi skladno s predlogom ECB (16). Predlog odpravlja neupravičeno razlikovanje med jamstvi, ki jih dajejo različni javni subjekti s podobno boniteto.

3.   Datum začetka uporabe blažilnika količnika finančnega vzvoda

3.1

Skupina guvernerjev centralnih bank in vodij nadzornih organov, ki nadzira delo odbora BCBS, je 27. marca 2020 odobrila enoletni odlog časovnega okvira za izvajanje končnih elementov reforme Basel III, vključno z blažilnikom količnika finančnega vzvoda za globalne sistemsko pomembne banke, ki se bo začel v Uniji uporabljati 1. januarja 2022. Predlagana uredba predvideva uskladitev veljavnega časovnega okvira v CRR z novim časovnim okvirom, ki ga je odobrila skupina guvernerjev in vodij nadzornih organov, tj. 1. januarjem 2023 namesto 1. januarja 2022 (17).

3.2

ECB podpira odločitev, da se za prenos reform Basel III v pravo Unije uporabi daljši časovni okvir za dokončanje teh reform, ki je bil dogovorjen na mednarodni ravni. Odlog začetka uporabe blažilnika količnika finančnega vzvoda za globalne sistemsko pomembne banke bo kreditnim institucijam omogočil bolj nemoteno prilagoditev, ob tem pa bo še naprej v celoti skladen z vsebino in časovnim okvirom, ki sta bila dogovorjena na mednarodni ravni. Tako bodo kreditne institucije lahko svojo operativno zmožnost osredotočile na potrebne ukrepe za odziv na trenutno krizo in spodbujanje gospodarskega okrevanja.

4.   Izravnava učinka izključitve nekaterih izpostavljenosti iz izračuna količnika finančnega vzvoda

4.1

Končni standard za količnik finančnega vzvoda, ki ga je odbor BCBS objavil decembra 2017 (18), določa, da lahko jurisdikcija zaradi lažjega izvajanja denarnih politik centralnobančne rezerve v izjemnih makroekonomskih okoliščinah začasno izključi iz mere izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda. Če se ta diskrecijska pravica uporabi, baselski standard zahteva ponovno umerjanje (tj. povečanje) zahteve po količniku finančnega vzvoda zaradi izravnave izključitve centralnobančnih rezerv. Ta diskrecijska pravica, ki je bila prenesena v pravo Unije (19), se bo začela uporabljati 28. junija 2021.

4.2

ECB ugotavlja, da se je na podlagi izkušenj s svetovno finančno krizo jasno izkazala potreba po obvezni zahtevi glede količnika finančnega vzvoda v prvem stebru. Splošno priznano je, da je bilo kopičenje prekomernega finančnega vzvoda v bančnem sistemu osnovni razlog za svetovno finančno krizo. Zato je po mnenju ECB pomembno v celoti ohraniti vlogo količnika finančnega vzvoda kot verodostojnega varovalnega mehanizma, ki ne temelji na tveganju, in se izogniti izključitvi njegovih glavnih komponent.

4.3

Predlagana uredba predvideva spremembo mehanizma ponovnega umerjanja, kakor je zdaj določen v CRR. Natančneje, kreditna institucija bo morala prilagojeni količnik finančnega vzvoda izračunati samo enkrat, in sicer na podlagi vrednosti primernih centralnobančnih rezerv in mere skupne izpostavljenosti institucije na dan, ko pristojni organ institucije izjavi, da obstajajo izjemne okoliščine, ki upravičujejo uveljavljanje diskrecijske pravice. Prilagojeni količnik finančnega vzvoda se bo uporabljal v celotnem obdobju, v katerem se uveljavlja diskrecijska pravica, in se ne bo spreminjal, kot je to možno v okviru zdaj veljavnega mehanizma ponovnega umerjanja.

4.4

ECB pozdravlja to, da predlagana uredba določa ciljno usmerjeno izključitev povečanja centralnobančnih rezerv, s čimer se lahko podpira nemoteno izvajanje in transmisija ukrepov denarne politike. ECB ugotavlja, da se bodo zaradi povečanja centralnobančne likvidnosti na podlagi vodenja denarne politike količinsko povečale rezerve v bančnem sistemu, tako kot pri nedavno najavljenih ukrepih denarne politike v zvezi s krizo zaradi COVID-19. Medtem ko lahko posamezne kreditne institucije te rezerve prerazporejajo, se bančni sistem ne bo mogel izogniti razpolaganju s temi dodatnimi rezervami in s tem povezanemu povečanju mere skupne izpostavljenosti za izračun količnika finančnega vzvoda. ECB za zagotovitev polne učinkovitosti izključitve predlaga naslednje spremembe.

4.5

Sprememba mehanizma ponovnega umerjanja se uporablja od 28. junija 2021. Lahko pa se zgodi, da se bodo do takrat, ko bo pristojni organ uveljavil diskrecijsko pravico, kar bi bilo lahko 28. junija 2021 ali pozneje, centralnobančne rezerve, ki jih ima kreditna institucija, že precej povečale zaradi ukrepov denarne politike. Ponovno umerjanje na podlagi centralnobančnih rezerv, ki jih ima kreditna institucija na datum, ko pristojni organ uveljavi svojo diskrecijsko pravico, morda ne bi najbolj olajšalo izvajanja in učinkovite transmisije ukrepov denarne politike. Ta ugotovitev temelji na pričakovanju, da se bo povečanje centralnobančnih rezerv na podlagi teh ukrepov do navedenega datuma večinoma že zgodilo. Zato bo izključitev centralnobančnih rezerv, izračunanih na navedeni datum, za banke ustvarila manj zmožnosti za potencialno povečanje kreditiranja realnega gospodarstva. Poleg tega bi v primeru, če bi bilo treba po koncu obdobja, za katero se uveljavlja diskrecijska pravica (prvotno največ eno leto), izključitev podaljšati, ponovno umerjanje temeljilo na znesku rezerv na datum podaljšanja, ki se je lahko v vmesnem času še povečal. Ker je trajanje izjemnih okoliščin negotovo, bi lahko mehanizem ponovnega umerjanja bistveno oviral učinkovitost ukrepa pri olajševanju pravilnega izvajanja in transmisije denarne politike.

4.6

Zato bi bilo treba pristojnim organom omogočiti, da določijo referenčni datum za ponovno umerjanje, zato da ponovno umerjanje v obdobju izjemnih okoliščin ostane stabilno. To bi pristojnim organom omogočilo, da v posvetovanju s centralnimi bankami izberejo datum, ki označuje začetek obdobja izjemnih okoliščin, kakor izhaja iz ključnih sklepov o denarni politiki (20). To bi tržnim udeležencem zagotovilo gotovost in jasnost, pomagalo pa bi tudi pri nemotenem izvajanju in transmisiji denarne politike.

4.7

Poleg tega bi bilo treba pristojnim organom omogočiti ponovno umerjanje na podlagi referenčnega obdobja namesto referenčnega datuma. Povprečni znesek primernih centralnobančnih rezerv v tem obdobju bi se nato upošteval pri ponovnem umerjanju. Zato bi lahko pristojni organi pri določanju nove minimalne zahteve za vsako institucijo zanemarili dnevne spremembe centralnobančnih rezerv.

5.   Možne nadaljnje spremembe nekaterih vidikov zahtev za tržno tveganje

5.1

Izjemno velika nestanovitnost na finančnih trgih od izbruha COVID-19 vpliva na kapitalske zahteve za tržno tveganje za institucije, ki uporabljajo pristop notranjih modelov za tržno tveganje, na dva načina: (a) zaradi ugotovljene večje nestanovitnosti se povečajo tvegane vrednosti in (b) kvantitativni multiplikatorji za tržno tveganje, ki odražajo število preseganj pri testiranju za nazaj, se zvišajo (21). Te spremembe vplivajo na količnike navadnega lastniškega temeljnega kapitala kreditnih institucij, lahko pa bi vplivale tudi na zmožnost kreditnih institucij za nadaljevanje dejavnosti vzdrževanja trga in zagotavljanja tržne likvidnosti, kar bi negativno vplivalo na pravilno delovanje trga. Pretirano povečanje kapitalskih zahtev za tržno tveganje bi poleg tega oviralo cilj sprostitve kapitala za podpiranje kreditiranja realnega gospodarstva.

5.2

Standard odbora BCBS o notranjih modelih za tržno tveganje omogoča pristojnim organom dovolj fleksibilnosti v zvezi z obravnavo preseganj pri testiranju za nazaj v izjemnih okoliščinah (22). Natančneje, standard odbora BCBS potrjuje, da celo dobro zasnovani modeli morda ne bi uspeli napovedati nepričakovano velike tržne nestanovitnosti. V takih izjemnih okoliščinah se lahko celo pri natančnem modelu v sorazmerno kratkem času pojavi veliko izjem.

5.3

Čeprav CRR izrecno ne omenja izjemnih okoliščin, opisanih v besedilu odbora BCBS, pa pristojnim organom omogoča nekaj fleksibilnosti pri oceni rezultatov testiranja za nazaj. Natančneje, člen 366(4) CRR določa, da ima nadzorni organ diskrecijsko pravico, da ne prišteva preseganj, ki so posledica dejanskih izgub, če nanje vplivajo dejavniki, ki niso pomanjkljivosti modela, na primer izjemne tržne okoliščine. CRR pa pristojnemu organu ne dovoljuje, da bi podobno obravnaval hipotetična preseganja in jih ne bi upošteval pri izračunu prištevka pri testiranju za nazaj. Pričakuje se, da bodo motnje na trgu zaradi COVID-19 vplivale na število hipotetičnih preseganj na podoben način kot na število dejanskih preseganj.

5.4

Zato imajo pristojni organi v primerjavi z mednarodnimi standardi omejene razpoložljive nadzorniške ukrepe, s katerimi bi lahko dosegli cilj ohranjanja zmožnosti kreditnih institucij za zagotavljanje tržne likvidnosti in ohranjanje dejavnosti vzdrževanja trga v izjemnih okoliščinah, kar je ključno pri podpiranju realnega gospodarstva. Ta cilj bi bilo lažje doseči z dodatnimi ukrepi, kot je neupoštevanje preseganj (zaradi dejanskih in hipotetičnih izgub) v izjemnih okoliščinah. Zato bi bilo treba CRR spremeniti in zagotoviti, da bodo lahko pristojni organi v izjemnih okoliščinah sprejeli ustrezne ukrepe v skladu s standardom odbora BCBS. Za ta namen bi bilo treba pristojnim organom zagotoviti dodatno fleksibilnost, ki bi jim omogočila začasno prilagoditev števila preseganj (zaradi dejanskih in hipotetičnih izgub) ali sprejetje drugih ustreznih ukrepov. Ker izjemne razmere na trgu niso povezane s posameznimi subjekti ampak celotnim trgom, bi bilo prav tako pomembno zagotoviti, da pristojni organ to pooblastilo izvaja v razmerju do vseh nadzorovanih subjektov v zvezi z njihovimi notranjimi modeli in ne na posamični podlagi. To mnenje bo objavljeno na spletni strani ECB.

---

(1)  COM(2020) 310 final.

(2)  Glej blog Andree Enrie, predsednika Nadzornega odbora ECB, z dne 27. marca 2020 z naslovom Flexibility in supervision: how ECB Banking Supervision is contributing to fighting the economic fallout from the coronavirus, dostopen na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu.

Glej tudi FAQs on ECB supervisory measures in reaction to the coronavirus, dostopno na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu.

(3)  Glej sporočilo ECB za javnost z dne 12. marca 2020 z naslovom ECB Banking Supervision provides temporary capital and operational relief in reaction to coronavirus, dostopno na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu.

(4)  Glej sporočilo ECB za javnost z dne 20. marca 2020 z naslovom ECB Banking Supervision provides further flexibility to banks in reaction to coronavirus, dostopno na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu.

(5)  Glej sporočilo ECB za javnost z dne 20. marca 2020 z naslovom ECB Banking Supervision provides further flexibility to banks in reaction to coronavirus, dostopno na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu.

(6)  Glej sporočilo ECB za javnost z dne 16. aprila 2020 z naslovom ECB Banking Supervision provides temporary relief for capital requirements for market risk, dostopno na spletni strani bančnega nadzora ECB na naslovu www.bankingsupervision.europa.eu.

(7)  Priporočilo Evropske centralne banke z dne 27. marca 2020 o politiki razdelitve dividend med pandemijo bolezni COVID-19 in o razveljavitvi Priporočila ECB/2020/1 (ECB/2020/19) (UL C 102 I, 30.3.2020, str. 1).

(8)  Glej oddelek 1 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi.

(9)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(10)  Glej člen 141 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

(11)  Glej oddelek 5 obrazložitvenega memoranduma k predlagani uredbi.

(12)  Glej sporočilo BIS za javnost z dne 3. aprila 2020 z naslovom Basel Committee sets out additional measures to alleviate the impact of Covid-19, dostopno na naslovu https://www.bis.org/press/p200403.htm.

(13)  Odbor BCBS, Measures to reflect the impact of Covid-19, dostopno na naslovu https://www.bis.org/bcbs/publ/d498.pdf.

(14)  V točkah od (a) do (e) člena 201(1) CRR so navedene (a) enote centralne ravni držav in centralne banke; (b) enote regionalne ali lokalne ravni držav; (c) multilateralne razvojne banke; (d) mednarodne organizacije, izpostavljenosti do katerih na podlagi člena 117 prejmejo utež tveganja 0 %; (e) subjekti javnega sektorja, terjatve do katerih se obravnavajo v skladu s členom 116.

(15)  Glej predlagani novi člen 500a CRR.

(16)  Glej FAQs on ECB supervisory measures in reaction to the coronavirus.

(17)  Glej predlagano spremembo člena 3(5) Uredbe (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150, 7.6.2019, str. 1).

(18)  Odbor BCBS, Finalising post-crisis reforms, str. 144, dostopno na naslovu https://www.bis.org/bcbs/publ/d424.pdf.

(19)  Glej odstavka 1(n) in 7 člena 429a CRR, kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU) 2019/876.

(20)  Glej sporočilo ECB za javnost z dne 12. marca 2020 z naslovom Sklepi o denarni politiki, dostopno na spletni strani ECB na naslovu www.ecb.europa.eu.

(21)  Glej tudi izjavo EBA Statement on the application of the prudential framework on targeted aspects in the area of market risk in the COVID-19 outbreak z dne 22. aprila 2020, dostopno na spletni strani EBA na naslovu www.eba.europa.eu.

(22)  Odbor BCBS, MAR Calculation of RWA for market risk, odstavki od 99.65 do 99.69, dostopno na naslovu https://www.bis.org/basel_framework/standard/MAR.htm.