1.

Evropa doživlja obdobje, v katerem imajo globalizacija, tehnološki napredek, izzivi v zvezi s trajnostjo, trdovratni izzivi na področju socialnega vključevanja, politična nestabilnost in demografske spremembe velik vpliv na evropsko družbo in državljane. Ti skupni izzivi zahtevajo skupni razmislek in usklajene ukrepe držav članic;

2.

sta vloga izobraževanja in vloga usposabljanja pri spodbujanju državljanstva in demokracije, osebnega razvoja, socialnega vključevanja, enakih možnosti in opolnomočenja ter pri spodbujanju dobrega počutja in podpiranju kohezivnih družb prednostni nalogi prihodnjega sodelovanja na tem področju. Glavni družbeni vlogi izobraževanja in usposabljanja – in sicer njun prispevek h konkurenčnosti, inovativnosti in zaposljivosti ter k aktivnemu državljanstvu, socialni vključenosti, koheziji in osebnemu razvoju – sta v današnji družbi tesno povezani in se v celoti dopolnjujeta;

3.

sta izobraževanje in usposabljanje ključna instrumenta politike za ustvarjanje in ohranjanje trajnostne rasti in konkurenčnosti ter spodbujanje zaposlovanja in udeležbe na trgu dela na evropski ravni. Njun potencial pri reševanju širših družbenih izzivov bi bilo treba v celoti upoštevati pri pripravi nove strategije Unije za rast. Kakovostno izobraževanje in usposabljanje dajeta Uniji konkurenčno prednost v vedno bolj digitaliziranem in na znanju temelječem svetovnem gospodarstvu, saj bo Evropa v prihodnosti še bolj odvisna od ustvarjalnih, visoko izobraženih in dobro usposobljenih ljudi. Prav tako bo bistveno usmeriti razvoj in uvajanje novih tehnologij ter podpreti prehod Unije v krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo s spodbujanjem znanja, veščin in spretnosti ter kompetenc, potrebnih za pospeševanje teh sprememb;

4.

Evropsko sodelovanje na področjih izobraževanja in usposabljanja je bistven instrument politike za pripravo inovativnih, v prihodnost usmerjenih in odzivnih strategij, s katerimi bi obravnavali te skupne izzive ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter bogate raznolikosti sistemov izobraževanja in usposabljanja v Uniji;

5.

naložbe v kakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse prinašajo pomembne koristi ne le državljanom, temveč tudi gospodarstvu in družbi. Naložbe v kompetence morajo zajemati vsa življenjska obdobja učečih. Za doseganje kakovostnih rezultatov izobraževanja so potrebni ustrezni viri, ki morajo biti dobro uravnoteženi na celotni poti vseživljenjskega učenja;

6.

naložbe v izobraževanje, usposabljanje ter znanja in spretnosti je treba spodbujati na evropski in nacionalni ravni. Zagotoviti je treba učinkovite in inovativne delovne metode, ki spodbujajo pristop krepitve zmogljivosti in podpirajo razvoj sistemov izobraževanja in usposabljanja prek pametnih in strateških naložb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti krepitvi kompetenc, ki bodo pomembne v prihodnosti, strateški uporabi finančnih sredstev za digitalizacijo in inovacije, posodobljeni izobraževalni infrastrukturi, inovativnim in varnim učnim okoljem ter izboljšanim pedagoškim pristopom, pa tudi izboljšanju dostopa do storitev vseživljenjskega usmerjanja in njihove kakovosti. Naložbe bi lahko zajemale nadaljnji razvoj evropskega izobraževalnega prostora in izboljšanje sinergij med evropskimi instrumenti financiranja, pa tudi med politikami EU in njenimi instrumenti financiranja, ki so pomembni za izobraževanje in usposabljanje;

7.

v celoti je treba izkoristiti možnosti izobraževanja in usposabljanja, ki bi prispevale k doseganju podnebno nevtralne in zelene Evrope. Izobraževanje in usposabljanje sta ključna za zagotavljanje znanja, veščin in spretnosti ter kompetenc ter za spodbujanje vrednot in motivacije, ki so bistvenega pomena za pravično in enakopravno družbeno preobrazbo. Evropski ukrep za zeleno Evropo, ki temelji na priporočilu Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje in priporočilu Sveta o spodbujanju skupnih vrednot, mora vključevati vse stopnje in oblike izobraževanja in usposabljanja ter vsa življenjska obdobja in pri tem omogočati dejavnosti, ki se izvajajo na lokalni in regionalni ravni, ter v sodelovanju s civilno družbo, da bi dosegli napredek pri izvajanju zadevnih ciljev ZN za trajnostni razvoj;

8.

Evropski steber socialnih pravic bi bilo treba uveljaviti na ravni EU in na ravni držav članic in pri tem ustrezno upoštevati delitev pristojnosti. Pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja bi bilo treba spoštovati v vseh življenjskih obdobjih, od zgodnjega otroštva do starosti ter na vseh ravneh in v vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja, v sinergiji s prizadevanji v okviru evropskega izobraževalnega prostora. Pri izvajanju bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkoviti dostopnosti, enakim možnostim in politikam vključevanja, zagotavljanju dostopa do vseživljenjskega učenja in prehoda vanj;

9.

pomen varovanja in spodbujanja skupnih vrednot Unije, vključno z demokracijo, pravno državo in temeljnimi pravicami;

10.

znaten napredek v smeri evropskega izobraževalnega prostora in pomen krepitve zavezanosti ambicioznemu nadaljnjemu razvoju njegovih ciljev in obsega, da bi vizija evropskega izobraževalnega prostora postala resničnost in da bi Evropa postala vodilna učeča se družba na svetu; prispevanje h kulturi, ki spodbuja ljudi in družbe, jih opolnomoča in motivira za učenje in inovacije, vključno z vsemi ravnmi in oblikami izobraževanja in usposabljanja ter vsemi življenjskimi obdobji;

11.

pomen razvoja prihodnjega strateškega okvira za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju kot orodja za podporo in izvajanje evropskega izobraževalnega prostora, ki prispeva k njegovemu uspešnemu izvajanju in ambicioznemu nadaljnjemu razvoju;

12.

ključno vlogo programa Erasmus + pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora s ponujanjem širokega dostopa do učne mobilnosti ter okrepljenih strateških partnerstev in podpore politike za izobraževanje, usposabljanje in mladinske politike, ki so bolj vključujoči, temeljijo na vseživljenjskem učenju in inovacijah ter upoštevajo vidik spola;

13.

potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za podporo in razvoj sodelovanja na evropski ravni med državami članicami, da bi okrepili medsebojno in vzajemno učenje ter izmenjavo najboljših praks, obenem pa odpravili ovire za učno mobilnost, ter po podpori državam članicam pri celovitem razvijanju njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bi prispevali k splošni vzdržnosti teh sistemov in s tem povečali socialno-ekonomsko konvergenco od spodaj navzgor;

14.

potrebo po obravnavanju svetovnih izzivov in priložnosti ter razmisleku o njih, zlasti na področjih podnebnih sprememb, digitalizacije, umetne inteligence in zavajajočih ali lažnih informacij, s spodbujanjem razvoja znanja, veščin in spretnosti, kompetenc ter kritičnega razmišljanja, in sicer od osnovnih veščin in spretnosti do kvalifikacij višjih stopenj, na vseh ravneh in vseh oblikah izobraževanja in usposabljanja;

15.

opozarja na ambicije, izražene v sklepih Sveta o prizadevanjih za uresničitev vizije evropskega izobraževalnega prostora, da bi moral navedeni prostor temeljiti na kontinuiteti vseživljenjskega učenja, od predšolske vzgoje in varstva, prek šole ter poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, do visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih, ter nadaljevati izvajanje odločnih ukrepov za odpravo ovir pri učni mobilnosti, spodbujanje in pospeševanje mobilnosti in sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju ter podporo državam članicam pri posodabljanju njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje poučevanja in učenja jezikov, vzajemno priznavanje kvalifikacij in rezultatov, pridobljenih med učnimi obdobji v tujini;

16.

sprejme nadaljnje pobude za oblikovanje resničnega evropskega izobraževalnega prostora, da bi se nadalje razvili njegovi cilji in obseg ter da bi se okrepile njegove povezave s strateškim okvirom za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju po letu 2020, in sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da se vse ravni in oblike izobraževanja in usposabljanja spodbujajo na enaki osnovi;

17.

v celoti izkoristi možnosti prednostnih nalog iz strateške agende za obdobje 2019–2024, in sicer s povečanjem naložb v tiste kompetence, ki so potrebne za izpolnitev delovnih zahtev in zahtev spreminjajoče se družbe, ki med drugim izhajajo iz podnebnih sprememb, globalizacije, digitalizacije, umetne inteligence in robotizacije, da bi spodbudili inovacije, sodelovanje v demokratičnih družbah in socialno vključevanje;

18.

sodeluje pri skupnem preučevanju možnosti, ustreznih političnih ukrepov in rezultatov, ki bi prispevali k strateškemu cilju podnebno nevtralne in zelene Evrope ter pravičnemu prehodu, in upošteva velik potencial izobraževanja in usposabljanja pri oblikovanju evropskih politik za zeleno Evropo, zlasti v okviru programa Erasmus +, in se osredotoči na dejavno udeležbo učečih v izobraževanju za trajnostni razvoj;

19.

nadaljuje usklajena prizadevanja za napredek pri celovitem akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje za Evropo in usklajenem načrtu za umetno inteligenco, in sicer z zagotavljanjem dopolnjevanja, dodane vrednosti in usklajevanja ciljev politike in orodij v zvezi z evropskim izobraževalnim prostorom;

20.

na podlagi zbirke orodij za sodelovanje v okviru ET 2020 razvijejo konkretne, v prihodnost usmerjene in inovativne delovne metode na področju evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju. Možnosti za uporabo instrumentov sodelovanja, kot so mednarodna analiza, raziskovalni in študijski obiski ter skupni pilotni projekti, se lahko v celoti preučijo s ciljem uvajanja novosti in testiranja politik in orodij za izvajanje ter razvoja in spodbujanja tematskih scenarijev, ki temeljijo na raziskavah, in dolgoročnih napovedih o prihodnosti dela in družbe, tako na evropski kot na svetovni ravni;

21.

razvije nove načine za usposabljanje in podpiranje kompetentnih, motiviranih in visoko kvalificiranih učiteljev, vodij usposabljanja, izobraževalcev in vodstvenih delavcev šol ter spodbujanje njihovega nenehnega poklicnega razvoja in visokokakovostnega izobraževanja učiteljev, ki temelji na raziskavah;

22.

spodbujajo razvoj digitalnih spretnosti in kompetenc, inovacije in podjetniško miselnost v izobraževanju in usposabljanju za vse učence z odpiranjem izobraževanja bolj prilagodljivim možnostim učenja ter z izboljšanjem prepustnosti poti izobraževanja in usposabljanja, pa tudi z zagotavljanjem vključujočih in inovativnih pristopov, vključno s prizadevanji za odpravljanje neenakosti;

23.

podpirajo izboljšave, da bi imeli visokokakovostne, vključujoče, vseživljenjske in prožne sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki upoštevajo vidik spola in temeljijo na inovacijah;

24.

v celoti izkoristijo potencial vseh relevantnih področij izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali evropski izobraževalni prostor in skušali doseči ravnotežje med vsemi pomembnimi ravnmi in oblikami izobraževanja in usposabljanja ter njihovo sodelovanje;

25.

si nadalje prizadevajo za vključujoče in visokokakovostne sisteme predšolske vzgoje in varstva, podpirajo ukrepe za spodbujanje ključnih kompetenc in vključujočega visokokakovostnega izobraževanja za vse, nadaljnje razvijajo evropsko sodelovanje na področju šolskega izobraževanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih ter spodbujajo odlično poučevanje na vseh ravneh izobraževanja, med drugim s spodbujanjem čezmejne mobilnosti in sodelovanja za učitelje, oblikovanja in razvoja odličnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter s promoviranjem učenja na delovnem mestu v vseh oblikah;

26.

spodbujajo sodelovanje in izmenjavo dokazov o koristih vlaganja v izobraževanje in usposabljanje, saj lahko boljše znanje, podatki in analiza v zvezi s koristmi učinkovitih javnih naložb v izobraževanje in usposabljanje pomagajo državam članicam pri razvoju bolj vključujočih, učinkovitih in odzivnih sistemov izobraževanja in usposabljanja brez dodatnih upravnih bremen za te države članice;

27.

spodbujajo razvoj primernih skupnih instrumentov za spremljanje diplomantov visokošolskega izobraževanja ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja na nacionalni ravni v skladu z novim programom znanj in spretnosti za Evropo in priporočilom Sveta o spremljanju diplomantov;

28.

razvoj prvih evropskih univerz kot ambiciozne pobude, ki lahko omogoči intenzivnejše ter bolj inovativno in strukturirano sodelovanje med vsemi vrstami visokošolskih ustanov iz vseh evropskih regij na vseh ravneh in področjih dejavnosti, od učenja in poučevanja do raziskav in inovacij, in meni, da bi to lahko bil prelomni korak naprej v medinstitucionalnem sodelovanju, saj ponuja različne navdihujoče vizije, modele in teme za interakcijo v korist prihodnjega razvoja evropskega izobraževalnega prostora v skladu s spreminjajočimi se potrebami družbe;

29.

poiščejo načine za boljšo prepoznavnost evropskih univerz in spodbudijo različne vrste visokošolskih ustanov k sodelovanju, tako da zagotovijo visoko kakovost ter geografsko in socialno vključenost pobude, da bi bila ta resnično uspešna, in sicer z: