(1)

Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (4) ter Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (5) vzpostavljata celovit pravni okvir za odobritev gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki se v celoti uporablja za GSO, ki se po vsej Uniji uporabljajo za gojenje v obliki semen ali drugega razmnoževalnega materiala rastlin (v nadaljnjem besedilu: GSO za gojenje).

(2)

Navedeni pravni akti določajo, da mora biti za GSO za gojenje posebej ocenjeno tveganje, preden bo odobren za dajanje na trg Unije , ob upoštevanju neposrednih in posrednih učinkov, takojšnih učinkov, učinkov z zakasnitvijo ter kumulativnih dolgoročnih učinkov GSO na zdravje ljudi in okolje, v skladu s Prilogo II Direktive 2001/18/ES . Cilj tega postopka odobritve je zagotovitev visoke ravni zaščite življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrega počutja živali, okolja in interesov potrošnikov ob istočasnem zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga. Stremeti bi bilo treba k doseganju in ohranjanju enotne ravni zaščite zdravja in okolja na vsem ozemlju Unije. [Sprememba 2]

(2a)

Komisija in države članice bi morale prednostno zagotoviti izvedbo sklepov Sveta za okolje z dne 4. decembra 2008, in sicer pravilno izvajanje pravnih zahtev iz Priloge II Direktive 2001/18/ES o oceni tveganja GSO. Strogo bi bilo treba oceniti zlasti dolgoročne vplive gensko spremenjenih pridelkov na okolje, pa tudi njihove morebitne učinke na neciljne organizme; pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati značilnosti prejemnih okolij in zemljepisnih območij, v katerih se gensko spremenjeni pridelki smejo gojiti, oceniti pa bi bilo treba tudi morebitne posledice za okolje, ki jih povzročijo spremembe v uporabi herbicidov, povezanih z na herbicide odpornimi genetsko spremenjenimi pridelki. Komisija bi morala še posebej zagotoviti sprejetje revidiranih smernic za oceno tveganja GSO. Te smernice ne bi smele temeljiti le na načelu snovne enakovrednosti ali na primerjalni analizi varnosti in bi morale omogočiti jasno opredelitev dolgoročnih in posrednih učinkov ter znanstvenih negotovosti. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in države članice bi morale stremeti k oblikovanju široke mreže znanstvenih organizacij z vseh področij, tudi ekoloških, in bi morale sodelovati, tako da bi že v zgodnji fazi ugotovili, ali med znanstvenimi mnenji prihaja do morebitnih razhajanj, tako da bi rešili oziroma razjasnili sporna znanstvena vprašanja. Komisija in države članice bi morale zagotoviti potrebna sredstva za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih, ki izvirajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja na trg, pa tudi, da izvrševanje pravic intelektualne lastnine ne bi onemogočalo neodvisnim raziskovalcem dostopa do ustreznega gradiva. [Sprememba 44]

(2b)

V okviru te uredbe in pri njenem izvajanju je treba upoštevati previdnostno načelo. [Sprememba 46]

(3)

Poleg odobritve za dajanje na trg morajo gensko spremenjene sorte izpolnjevati tudi zahteve zakonodaje Unije glede trženja semen in razmnoževalnega materiala rastlin, kot so določene zlasti v Direktivi Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen krmnih rastlin (6), Direktivi Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (7), Direktivi Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (8), Direktivi Sveta 98/56/ES z dne 20. julija 1998 o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (9), Direktivi Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (10) Direktivi Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (11), Direktivi Sveta 2002/54/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena pese (12), Direktivi Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (13), Direktivi Sveta 2002/56/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semenskega krompirja (14), Direktivi Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (15), in Direktivi Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (16). Direktivi 2002/53/ES in 2002/55/ES vsebujeta določbe, ki državam članicam omogočajo, da pod nekaterimi natančno opredeljenimi pogoji prepovejo uporabo kake sorte na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu oziroma določijo ustrezne pogoje za gojenje sorte.

(4)

Ko se GSO odobri za gojenje v skladu z zakonodajnim okvirom Unije za GSO in izpolnjuje zahteve zakonodaje Unije za trženje semen in razmnoževalnega materiala rastlin glede sorte za na trg, države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati njegovega prostega prometa na svojem ozemlju, razen pod pogoji, določenimi v zakonodaji Unije.

(4a)

Glede na pomembnost znanstvenih dokazov pri odločanju o prepovedi ali prepovedi GSO, bi morala Evropska agencija za varnost hrane vsako leto zbrati in objaviti rezultate raziskav glede tveganja ali dokazov o naključni prisotnosti, onesnaženju ali nevarnosti zaradi za okolje ali zdravje ljudi zaradi GSO, in sicer za vsak primer posebej. Ker je posvetovanje s strokovnjaki drago, bi morale države članice spodbujati sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in nacionalno akademsko srenjo. [Sprememba 4]

(5)

Izkušnje kažejo, da je gojenje GSO vprašanje, ki se temeljiteje obravnava v državah članicah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. V nasprotju z vprašanji pri dajanju Vprašanja o dajanju na trg in uvozu GSO, ki jih bi bilo treba še naprej urejati na ravni EU zaradi ohranitve notranjega trga., je bilo ugotovljeno, da je Za gojenje GSO bi utegnila biti v nekaterih primerih potrebna večja prožnost, saj gre za vprašanje z izrazito lokalno/regionalno lokalno, regionalno in/ali teritorialno razsežnostjo , ki je še posebej pomembno za samoodločanje držav članic . Vendar prožnost ne bi smela ogrožati postopka odobritve Unije. Usklajene okoljske in zdravstvene ocene tveganja morda vendarle ne bi zajele vseh možnih vplivov gojenja GSO v različnih regijah in ekosistemih. V skladu s členom 2(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi bilo zato treba državam članicam dati možnost, da sprejmejo pravila pravno zavezujoče akte za učinkovito gojenje GSO na svojem ozemlju po tem, ko je bil GSO zakonito odobren za dajanje na trg Unije. [Sprememba 5]

(6)

Pri tem se zdi primerno, da se državam članicam v skladu z načelom subsidiarnosti prizna več svobode prožnosti pri odločanju, ali želijo na svojem ozemlju gojiti gensko spremenjene pridelke ali ne, ne da se s tem spremeni sistem Unije za odobritve GSO, in neodvisno od ukrepov, ki jih lahko morajo države članice sprejmejo sprejeti na podlagi člena 26a Direktive 2001/18/ES za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih proizvodih na svojem ozemlju in območjih, ki mejijo na sosednje države članice . [Sprememba 6]

(7)

Zato bi bilo treba državam članicam dovoliti, da za vsak primer posebej sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih posameznih GSO , nekaterih skupin GSO ali vseh GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, ter te ukrepe spremenijo, kot se jim zdi ustrezno, na vseh stopnjah odobritve ali ponovne odobritve zadevnih GSO ali njihovega umika s trga. To je treba uporabljati Gojenje je tesno povezano z rabo zemljišč ter varstvom živalskih in rastlinskih vrst, ki sta še vedno v veliki pristojnosti držav članic. Možnost držav članic za sprejemanje teh ukrepov bi morala veljati tudi za gensko spremenjene sorte semen in razmnoževalnega materiala rastlin, ki se dajejo na trg v skladu z ustrezno zakonodajo o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin ter zlasti v skladu z direktivama 2002/53/ES in 2002/55/ES. Ukrepi bi se morali nanašati le na gojenje GSO, ne pa na prosti pretok in uvoz gensko spremenjenih semen in razmnoževalnega materiala rastlin kot ločenih proizvodov ali v proizvodih ter njihovih pridelkov. Podobno ne smejo vplivati na gojenje gensko nespremenjenih sort semen in razmnoževalnega materiala rastlin, v katerih se ugotovijo naključne ali tehnično neizogibne sledi GSO, odobrenih v EU. Navedeni ukrepi bi morali vsem zadevnim nosilcem dejavnosti, tudi pridelovalcem, omogočiti dovolj časa za prilagajanje. [Sprememba 7]

(8)

V skladu s pravnim okvirom za odobritev GSO država članica ne more spremeniti ravni zaščite zdravja ljudi ali živali in okolja na ravni Unije in tak položaj je treba ohraniti. Vendar lahko države članice ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali nekaterih posameznih GSO , nekaterih skupin GSO ali vseh GSO na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu sprejmejo na podlagi drugačnih razlogov javnega interesa, kot so že obravnavani v usklajenem sklopu pravil EU, ki že določajo postopke za upoštevanje tveganja za zdravje in okolje, ki jih lahko povzroči uporaba GSO za gojenje. Ti ukrepi lahko temeljijo na okoljskih razlogih ali drugih upravičenih dejavnikih, na primer socialno-ekonomskih vplivih, do katerih lahko pride zaradi namernega sproščanja ali dajanja GSO na trg, če ti dejavniki niso bili obravnavani v usklajenem postopku iz dela C Direktive 2001/18/ES, ali v primeru trajne znanstvene negotovosti. Ukrepi morajo biti ustrezno znanstveno utemeljeni ali temeljiti na razlogih obvladovanja tveganja ali drugih upravičenih razlogih, do katerih pride zaradi namernega sproščanja ali dajanja GSO na trg. Poleg tega morajo biti ti ukrepi sorazmerni in v skladu s Pogodbama, zlasti glede načela nerazlikovanja med domačimi in uvoženimi proizvodi ter členov 34 in 36 PDEU, in z ustreznimi mednarodnimi obveznostmi Unije, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji. [Spremembi 8, 40]

(8a)

Omejitve ali prepovedi gojenja nekaterih GSO s strani držav članic ne bi smele preprečevati ali omejevati uporabe dovoljenih GSO v drugih državah članicah, pod pogojem, da so v veljavi učinkoviti ukrepi za preprečevanje čezmejne okužbe. [Sprememba 9]

(8b)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da so podlaga za njihove ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo gojenje GSO, znanstveno utemeljeni razlogi, povezani z okoljskimi posledicami, ki jih lahko povzroči namerno sproščanje GSO ali njihovo dajanje na trg, poleg okoljskih posledic, preučenih pri znanstveni oceni škodljivih vplivov na okolje v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES ali na podlagi obvladovanja tveganja. Ti razlogi lahko zajemajo preprečevanje razvijanja odpornosti na pesticide pri plevelih in škodljivcih; invazivnost ali trdovratnost gensko spremenjene sorte ali možnost križanja s kulturnimi in divjimi rastlinami; preprečevanje negativnih vplivov na lokalno okolje, ki jih povzročajo kmetijske prakse, povezane s pridelavo GSO; ohranjanje in razvoj kmetijskih praks, ki najbolje omogočajo uskladitev proizvodnje in trajnost ekosistemov; ohranjanje lokalne biotske raznovrstnosti, torej nekaterih habitatov in ekosistemov ali nekaterih vrst naravnih in pokrajinskih značilnosti; neobstoječe ali pomanjkljive podatke o morebitnih škodljivih vplivih sproščanja GSO na lokalno ali regionalno okolje države članice, tudi na njeno biotsko raznovrstnost. Državam članicam bi moralo biti tudi dovoljeno, da te ukrepe temeljijo na razlogih, povezanih s socialno-ekonomskimi vplivi. Ti razlogi lahko zajemajo neizvedljivost ali visoke stroške ukrepov za soobstoj ali neizvedljivost tovrstnih ukrepov zaradi posebnih geografskih okoliščin, na primer na majhnih otokih ali na gorskih območjih; potrebo po obvarovanju raznolikosti kmetijske proizvodnje; potrebo po zagotavljanju čistosti semen. Državam članicam bi moralo biti tudi dovoljeno, da te ukrepe temeljijo na drugih razlogih, ki lahko zajemajo rabo zemljišč, prostorsko načrtovanje ali druge upravičene dejavnike. [Sprememba 47]

(9)

V skladu z načelom subsidiarnosti namen te uredbe ni usklajevanje pogojev za gojenje v državah članicah, ampak priznanje svobode državam članicam, da se pri prepovedi gojenja GSO na svojem ozemlju sklicujejo na druge razloge, kot je znanstvena ocena tveganja za okolje in zdravje omejijo ali prepovejo gojenje GSO na podlagi okoljskih ali drugih utemeljenih dejavnikov, ki lahko izhajajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja na trg in ki niso bili preučeni v usklajenem postopku, predvidenem v delu C Direktive 2001/18/ES, ali niso bili ustrezno obravnavani . Eden od namenov Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (17), tj. da se Komisiji omogoči sprejemanje zavezujočih aktov na ravni Unije, ne bi bil izpolnjen s sistematično priglasitvijo ukrepov držav članic na podlagi navedene direktive. Ker države članice na podlagi te uredbe ne morejo sprejemati ukrepov, ki omejujejo ali prepovedujejo dajanje GSO na trg, in zato ta uredba ne spreminja pogojev za dajanje na trg GSO, odobrenih na podlagi obstoječe zakonodaje, se zdi, da postopek priglasitve iz Direktive 98/34/ES ni najustreznejše sredstvo za obveščanje Komisije. Zato se z odstopanjem Direktive 98/34/ES ne bi smela uporabljati. Zdi se, da je preprostejši sistem za priglasitev nacionalnih ukrepov pred njihovim sprejetjem ustreznejše orodje, s katerim se lahko Komisija seznani s temi ukrepi. Ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti države članice, bi se tako skupaj z razlogi zanje morali sporočiti Komisiji in drugim državam članicam v vednost najpozneje en mesec pred njihovim sprejetjem. [Sprememba 10]

(9a)

Omejitve ali prepovedi za gojenje GSO, ki jih uvedejo države članice, ne bi smele preprečevati biotehnoloških raziskav, ki se izvajajo pod pogojem, da se pri izvajanju upoštevajo vsi potrebni varnostni ukrepi. [Sprememba 11]

(10)

Člen 7(8) in člen 19(8) Uredbe (ES) št. 1829/2003 določata, da se sklicevanja na GSO, odobrena v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, v delih A in D navedene direktive enakovredno uporabljajo za GSO, odobrene po Uredbi (ES) št. 1829/2003. Enako se ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to uredbo, uporabljajo tudi za GSO, odobrene na podlagi Uredbe (ES) št. 1829/2003.

(11)

Direktivo 2001/18/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 22

Prosti pretok

Brez poseganja v člen 23 ali člen 26b države članice ne prepovejo, omejijo ali preprečijo dajanja v promet GSO kot proizvodov ali v proizvodih, kadar izpolnjujejo zahteve te direktive."

(2)

V členu 25 se doda naslednji odstavek:

"5a.     Brez poseganja v zaščito pravic intelektualne lastnine se ne omejuje ali preprečuje dostop do materiala, potrebnega za neodvisne raziskave o morebitnih tveganjih, ki izvirajo iz namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja v promet, kot je semenski material."

(3)

Člen 26a(1) se nadomesti z naslednjim:

"1.     Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo nenamerno prisotnost GSO v drugih proizvodih znotraj svojih meja in na ozemlju drugih držav članic."

(4)

Vstavi se naslednji člen:

"Člen 26b

Gojenje

Države članice lahko po preučitvi vsakega primera posebej sprejmejo ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja vseh ali posameznih GSO, skupin GSO, opredeljenih kot sorte pridelkov, ali vseh GSO , ki so odobreni v skladu z delom C te direktive ali Uredbe (ES) št. 1829/2003 in sestojijo iz gensko spremenjenih sort, danih v promet v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o trženju semen in razmnoževalnega materiala rastlin, na svojem celotnem ozemlju ali njegovem delu, če: [Sprememba 40]

Pod enakimi pogoji lahko regije v državah članicah sprejmejo tudi ukrepe za omejitev ali prepoved gojenja GSO na svojem ozemlju. [Sprememba 51]

Države članice vse tovrstne ukrepe javno objavijo za vse nosilce dejavnosti, vključno s pridelovalci, in sicer vsaj tri mesece pred začetkom rastne sezone. Če je zadevni GSO odobren manj kot šest mesece pred začetkom rastne sezone, država članica te ukrepe javno objavi takoj po sprejetju. [Sprememba 43]

Države članice sprejmejo te ukrepe za največ pet let in jih pregledajo ob obnovitvi odobritve GSO. [Sprememba 22]

Z odstopanjem od Direktive 98/34/ES države članice, ki nameravajo sprejeti utemeljene ukrepe na podlagi tega člena, jih sporočijo v vednost drugim državam članicam in Komisiji najpozneje en mesec pred njihovim sprejetjem."

(5)

Vstavi se naslednji člen:

"Člen 26c

Zahteve glede odgovornosti

Države članice vzpostavijo splošen obvezni sistem za finančno odgovornost in finančna jamstva, na primer prek zavarovanja, ki bo veljal za vse nosilce dejavnosti in bo zagotavljal, da bo onesnaževalec plačal za nenačrtovane učinke ali škodo, ki bi nastala zaradi namernega sproščanja GSO ali njihovega dajanja v promet."