5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 33/125

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi varnostnih skenerjev na letališčih EU (KOM(2010)0311),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2008 o vplivu ukrepov za varnost v letalstvu ter naprav za skeniranje telesa na človekove pravice, zasebnost, osebno dostojanstvo in varstvo podatkov (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva (2),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 272/2009 z dne 2. aprila 2009 o dopolnitvi skupnih osnovnih standardov na področju varovanja v civilnem letalstvu iz Priloge k Uredbi (ES) št. 300/2008 (3),

—

ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 185/2010 z dne 4. marca 2010 o določitvi podrobnih ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva (4),

—

ob upoštevanju petega poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij o izvajanju Uredbe (ES) št. 2320/2002 o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva (KOM(2010)0725),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 5. maja 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pristojbinah za varovanje v letalstvu (5),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta 1999/519/ES z dne 12. julija 1999 o omejevanju izpostavljenosti splošne javnosti elektromagnetnim poljem (0 Hz do 300 GHz) (6),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (7),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (8),

—

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (9),

—

ob upoštevanju Direktive št. 96/29/EURATOM z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (10),

—

ob upoštevanju mnenja Strokovne skupine za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi varnostnih skenerjev na letališčih EU,

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A7-0216/2011),

A.

ker je varnostni skener splošen izraz za tehnologijo, ki odkriva kovinske in nekovinske predmete, skrite v oblačilih; ker je zmogljivost odkrivanja odvisna od zmožnosti skenerja, da zazna kakršen koli prepovedan predmet, ki ga pregledovana oseba morda nosi skritega v svojih oblačilih,

B.

ker pravni okvir EU za varovanje v letalstvu določa različne metode in tehnologije za varnostno pregledovanje, ki naj bi odkrivale prepovedane predmete, skrite v oblačilih, države članice pa lahko izberejo eno ali več ponujenih metod; ker varnostnih skenerjev trenutno ni na tem seznamu,

C.

ker številne države članice varnostne skenerje trenutno začasno uporabljajo na svojih letališčih – za največ 30 mesecev – in tako uveljavljajo svojo pravico do preizkušanja novih tehnologij (poglavje 12.8 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 185/2010),

D.

ker imajo države članice pravico, da uporabijo ukrepe, ki so strožji od skupnih osnovnih standardov, ki jih zahteva evropska zakonodaja, in lahko torej uvedejo varnostne skenerje na svojem ozemlju; ker morajo v tem primeru delovati na osnovi ocene tveganja in skladno z zakonodajo EU; ker morajo biti ti ukrepi ustrezni, objektivni, nediskriminatorni in sorazmerni tveganju, zaradi katerega se sprejemajo (člen 6 Uredbe (ES) št. 300/2008),

E.

ker v obeh zgornjih primerih uvedba varnostnih skenerjev v državah članicah onemogoča pravi enkratni varnostni pregled; ker ob nadaljevanju sedanjih razmer pogoji delovanja, ki veljajo za države članice, ne bodo enotni in torej ne bodo koristili potnikom,

F.

ker razprava o varnostnih skenerjih ne bi smela potekati ločeno od splošne razprave o celovitem splošni politiki varovanja za evropska letališča;

G.

ker je zdravje bogastvo, ki ga je treba ohraniti in pravica, ki jo je treba varovati; ker je izpostavljenost ionizirajočemu sevanju tveganje, kateremu bi se bilo treba izogniti; ker zato uporaba skenerjev, ki uporabljajo ionizirajoče sevanje in katerih učinki so kumulativni ter škodljivi za človekovo zdravje, v Evropski uniji ne bi smela biti dovoljena,

H.

ker tako zakonodaja EU kot zakoni držav članic že določajo pravila o zaščiti pred nevarnostnimi za zdravje, ki lahko izhajajo iz uporabe tehnologij, ki oddajajo ionizirajoče sevanje, in o omejitvah za izpostavljenost takšnemu sevanju; ker bi torej bilo treba v Evropski uniji prepovedati skenerje, ki uporabljajo ionizirajoče sevanje,

I.

ker se je Komisija posvetovala z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, delovno skupino iz člena 29 ter Evropsko agencijo za temeljne pravice in ker odgovori slednjih vsebujejo pomembne elemente, kar zadeva pogoje, pod katerimi bi uporaba varnostnih skenerjev na letališčih lahko bila skladna z varstvom temeljnih pravic,

J.

ker je treba pred uvedbo varnostnih skenerjev preučiti tehnološke in praktične pomisleke glede pravice do zasebnosti, svobode misli, vesti in veroizpovedi ter nediskriminacije in varstva podatkov,

K.

ker bi morali varnostni skenerji, poleg zagotavljanja višje ravni varnosti kot sedanje naprave, pomagati pospešiti preglede potnikov in skrajšati čakalne dobe,

L.

ker Svet še ni izrazil svojega mnenja o stališču Parlamenta glede direktive o pristojbinah za varovanje v letalstvu,

M.

ker je bil pri zadnjih odkritih poskusih terorističnih dejanj, ki so jih odkrile obveščevalne službe, uporabljen tovor,

N.

ker so ustreznim varnostnim ukrepom podvrženi ne samo potniki, temveč tudi tovor in pošta ter ker mora tako ostati tudi v prihodnje,

O.

ker sta lahko tovor in pošta, ki se prevažata s potniškimi letali, tarča terorističnih napadov; ker je glede na to, da je varnostni nadzor tovora in pošte bistveno manj temeljit od nadzora potnikov, treba poostriti varnostne ukrepe za pošto in tovor, ki se nalagata na potniška letala,

P.

ker varnostni ukrepi ne zadevajo samo letališč, ampak celotno dobavno verigo,

Q.

ker imajo poštni operaterji pri upravljanju izmenjav pošte in paketov pomembno vlogo na področju varovanja v letalstvu ter so, v skladu z evropsko zakonodajo, vložili precejšnje količine denarja in uvedli nove tehnologije, da bi zagotovili skladnost z mednarodnimi in evropskimi varnostnimi standardi,

R.

ker je za zagotovitev visoke stopnje zaščite in hkratno preprečitev zaporednih preverjanj potnikov, s posledičnimi omejitvami in dodatnimi stroški, potrebno mednarodno usklajevanje ukrepov za varovanje v letalstvu,

S.

ker je začetno in nadaljevalno usposabljanje varnostnega osebja bistveno za zagotavljanje visoke stopnje varovanja v letalstvu, ki mora biti združljivo z načinom obravnave potnikov, ki ohranja dostojanstvo posameznikov in varuje njihove osebne podatke,

T.

ker je treba v pregled Direktive 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti (11) vključiti socialne standarde ter standarde izobraževanja in usposabljanja za osebje za varovanje,

1.

meni, da je potreben celosten pristop k varovanju v letalstvu, z enkratnim varnostnim pregledom, tako da potnikov, prtljage in tovora, ki prihajajo na letališče EU z drugega letališča EU, ni treba ponovno varnostno pregledati;

2.

meni, da nekatere metode varnostnega pregledovanja, ki so s stališča potnikov učinkovite in hitre glede na porabljen čas na kontrolnih točkah, predstavljajo dodano vrednost pri varovanju v letalstvu;

3.

poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe drugih metod za odkrivanje eksploziva, vključno s trdimi snovmi, na področju varovanja v letalstvu;

4.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo celovit sistem analize tveganja za potnike, ki so upravičeno osumljeni, da predstavljajo varnostno grožnjo, ter za preverjanje prtljage in tovora, ki bo temeljil na vseh razpoložljivih in zanesljivih informacijah, še zlasti tistih, ki jih priskrbijo policija, obveščevalne službe, carina in prevozniška podjetja; meni, da bi celoten sistem pridobivanja informacij moral težiti k učinkovitosti in biti popolnoma v skladu s členom 21 Listine EU o temeljnih pravicah o nediskriminaciji in v skladu z zakonodajo EU o varstvu podatkov;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito sodelovanje, upravljanje varovanja in izmenjavo informacij med vsemi zadevnimi organi in službami ter med organi in podjetji za zračni prevoz in varovanje tako na evropski kot na nacionalni ravni;

6.

poziva Komisijo, naj redno in skladno z morebitnimi problemi v praksi in tehnološkim napredkom pregleduje seznam dovoljenih metod varnostnega pregledovanja ter pogoje in minimalne standarde za njihovo izvajanje, da bi zagotovila visoko raven zmogljivosti odkrivanja ter varovanja pravic in interesov potnikov in zaposlenih v skladu s tem napredkom;

7.

poudarja pomen boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, ki ogrožata varnost Evropske unije, kakor je že opredeljeno v stockholmskem programu, in samo v zvezi s tem podpira uporabo varnostnih ukrepov za preprečevanje terorističnih incidentov, ki so zakonsko predpisani, učinkoviti ter nujni v svobodni in odprti demokratični družbi, sorazmerni zadanemu cilju ter popolnoma spoštujejo Listino EU o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; opozarja, da je zaupanje državljanov v institucije ključnega pomena, zato je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med potrebo po zagotavljanju varnosti in potrebo po spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin;

8.

v zvezi s tem poudarja, da mora biti vsak protiteroristični ukrep popolnoma v skladu s temeljnimi pravicami in obveznostmi Evropske unije, ki so nujne v demokratični družbi, ter sorazmeren, nujno potreben, zakonsko predpisan in omejen na svoj specifičen namen;

9.

poziva Komisijo, naj predlaga, da se varnostni skenerji, skupaj z ustreznimi pravili in splošnimi minimalnimi merili za njihovo uporabo, kot je določeno v tej resoluciji, na seznam dovoljenih metod varnostnega pregledovanja dodajo šele takrat, ko se izvede presoja učinka, ki jo je Parlament zahteval leta 2008 in če ta presoja pokaže, da izbrane naprave ne predstavljajo tveganja za zdravje potnikov, osebne podatke, dostojanstvo posameznikov in zasebnost potnikov ali učinkovitost ali učinkovitost teh skenerjev;

10.

meni, da morajo uporabo varnostnih skenerjev urejati skupna pravila, postopki in standardi EU, ki ne določajo samo meril zmogljivosti odkrivanja, ampak tudi zaščitne ukrepe za varstvo zdravja in temeljnih pravic ter interesov potnikov, delavcev, članov posadke in osebja za varovanje;

11.

meni, da bi morali varnostni skenerji služiti za pospešitev pregledov na letališčih in zmanjšanje neprijetnosti za potnike, ter zato poziva Komisijo, naj ta vidik upošteva v svojih zakonodajnih predlogih;

12.

natančneje predlaga, da bi Komisija morala določiti pravila za uporabo varnostnih skenerjev, nato pa jih po potrebi redno pregledovati, da bi določbe o varstvu zdravja, zasebnosti, osebnih podatkov in temeljnih pravic prilagodila tehnološkemu razvoju;

13.

meni, da morajo javni organi zaradi vse večje teroristične grožnje sprejeti zaščitne in preventivne ukrepe, ki jih zahtevajo demokratične družbe;

14.

meni, da je zmogljivost odkrivanja varnostnih skenerjev večja kakor pri sedanjih detektorjih kovin, še zlasti kar zadeva nekovinske predmete in tekočine, medtem ko ročni telesni pregled pri potnikih povzroča večjo razdraženost in izgubo časa ter je zato verjetnost, da bi ga potniki odklonili, večja kakor pri pregledu s skenerjem;

15.

meni, da je uporaba varnostnih skenerjev bolj zaželena od drugih manj zahtevnih metod, ki ne bi zagotovile podobne stopnje zaščite, pod pogojem, da se zagotovijo ustrezni zaščitni ukrepi; opozarja, da bi morala biti prednostna naloga pri varovanju v letalstvu uporaba obveščevalnih služb na splošno in zagotavljanje dobro izobraženega letališkega osebja za varovanje.

16.

meni, da je pomisleke in zahteve glede zasebnosti in zdravja možno odpraviti oziroma izpolniti z razpoložljivo tehnologijo in metodami; meni, da je tehnologija, ki se sedaj razvija, obetavna, in da bi bilo treba uporabiti najboljšo razpoložljivo tehnologijo;

17.

meni, da namestitev varnostnih skenerjev ali odločitev za njihovo nenamestitev spada na področje odgovornosti in svobode odločanja držav članic EU; vendar meni, da je treba bolje uskladiti uporabo skenerjev, da se lahko vzpostavi dosleden evropski prostor za varnost v letalskem prometu;

18.

meni, da morajo varnostni skenerji, v primeru, ko jih katera od držav članic namesti, ustrezati minimalnim standardom in zahtevam, ki jih določa EU za vse svoje države članice, brez poseganja v pravico držav članic, da uporabijo strožje ukrepe;

19.

meni, da morajo države članice zagotoviti dodatne nadzorne točke in osebje za varovanje, da namestitev varnostnih skenerjev ne bi vplivala na potnike;

20.

meni, da bi, kar zadeva uporabo varnostnih skenerjev, osebe, ki se jih pregleduje, morale imeti možnost izbire, pri čemer bi v primeru, ko bi slednjo odklonili, morali pristati na nadomestne metode za varnostno pregledovanje, ki zagotavljajo najmanj enako raven učinkovitosti kot varnostni skenerji in popolno spoštovanje pravic in dostojanstva potnikov; poudarja, da se v tem primeru potnikov, ki odklonijo pregled z varnostnim skenerjem, ne sme obravnavati kot osebe, ki vzbujajo sum;

21.

poudarja, da se morata evropska in nacionalna zakonodaja uporabljati predvsem v skladu z načelom ALARA (As Low As Reasonably Achievable – tako nizko, kot je še možno razumno doseči);

22.

poziva države članice, naj uporabijo tehnologijo, ki je najmanj škodljiva za zdravje ljudi in ki nudi sprejemljive rešitve za pomisleke javnosti v zvezi z zasebnostjo;

23.

meni, da izpostavljanje količinam kumulativnega ionizirajočega sevanja ne more biti sprejemljivo; zato meni, da bi morala biti vsaka oblika tehnologije, ki uporablja ionizirajoče sevanje, izrecno izključena iz uporabe pri varnostnem pregledovanju;

24.

poziva Komisijo, naj v naslednjem okvirnem programu za raziskave preuči možnost uporabe tehnologije, ki je povsem neškodljiva za vse ljudi in ki hkrati zagotavlja varovanje v letalskem prometu;

25.

poziva države članice, naj redno spremljajo dolgoročne učinke izpostavljenosti varnostnim skenerjem ob upoštevanju novih znanstvenih dognanj ter preverjajo njihovo pravilno namestitev, uporabo in delovanje;

26.

zahteva ustrezno upoštevanje posebnih primerov ter pošteno in posamezniku prilagojeno obravnavo ranljivih potnikov z vidika zdravja in komuniciranja, kot so nosečnice, otroci, starejše osebe, invalidne osebe ter osebe z medicinskimi vsadki (npr. ortopedskimi protezami in srčnimi spodbujevalniki), pa tudi vse osebe, ki imajo s seboj zdravila in/ali medicinske pripomočke, potrebne za ohranjanje njihovega zdravja (na primer brizge in inzulin);

27.

meni, da bi morali biti dovoljeni samo orisi ("stick figures") in vztraja, da je izdelava podob telesa nesprejemljiva;

28.

poudarja, da je podatke, ki se ustvarijo med postopkom skeniranja, mogoče uporabiti zgolj za toliko časa, kolikor je potrebno za postopek preverjanja, da jih je treba neposredno po pregledu vsakega posameznika uničiti in da se jih ne sme shranjevati;

29.

meni, da morajo pravila delovanja zagotavljati, da se uporablja postopek naključne izbire in da se potnikov, ki morajo stopiti skozi varnostni skener, ne sme izbirati na osnovi diskriminatornih meril;

30.

poudarja, da je pri postopku izbiro ali zavrnitev varnostnega pregleda s skenerjem nedopustna vsakršna oblika profiliranja, na primer na podlagi spola, rase, barve kože, narodnosti, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja;

31.

meni, da bi morali vsi skenerji uporabiti tehnologijo popolnoma anonimizirane risbe, s čimer bi zaščitili identiteto potnikov in zagotovili, da jih ni mogoče prepoznati prek podob katerega koli dela telesa.

32.

poudarja, da tehnologija, ki se bo uporabljala, ne sme vsebovati zmogljivosti za skladiščenje in shranjevanje podatkov;

33.

opozarja, da mora biti uporaba varnostnih skenerjev skladna z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov;

34.

poudarja, da morajo imeti države članice, ki se odločijo za uporabo varnostnih skenerjev, možnost, da v skladu z načelom subsidiarnosti uporabijo strožje standarde od tistih, opredeljenih v evropski zakonodaji o varstvu državljanov in njihovih osebnih podatkov;

35.

meni, da bi osebe, ki opravljajo preverjanja, morale vnaprej prejeti podrobne informacije, predvsem o delovanju zadevnega skenerja, zagotovljenih pogojih za zaščito pravice do dostojanstva, zasebnosti in varstva podatkov ter možnosti odklonitve prehoda skozi skener;

36.

poziva Komisijo, naj v svoje kampanje obveščanja o pravicah letalskih potnikov vključi oddelek s podrobno navedenimi pravicami potnikov glede varnostnega pregledovanja in varnostnih skenerjev;

37.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo osebje za varovanje deležno posebnega usposabljanja za uporabo varnostnih skenerjev tako, da bo lahko spoštovalo temeljne pravice, osebno dostojanstvo, varstvo podatkov in zdravje potnikov; v zvezi s tem meni, da bi bilo koristno oblikovati kodeks ravnanja za vso osebje, ki bo pristojno za delo s skenerji;

38.

želi spomniti na svoje stališče z dne 5. maja 2010 o pristojbinah za varovanje v letalstvu;

39.

meni, da bi pristojbine za varovanje morale biti pregledne, da bi se morale uporabljati zgolj za pokrivanje stroškov varovanja in da bi države članice, ki se odločijo za uporabo strožjih ukrepov, morale financirati iz tega izhajajoče dodatne stroške;

40.

odločno poziva Svet, naj takoj in v prvi obravnavi sprejme stališče o pristojbinah za varovanje v letalstvu, saj sta zakonodaja o varovanju v letalstvu in zakonodaja o pristojbinah za varovanje v letalstvu tesno povezani;

41.

priporoča, da bi morali biti na vozovnici vsakega potnika razvidni stroški varnostnih ukrepov;

42.

ponavlja in potrjuje svoje stališče, da bi prepoved prenašanja tekočin morala prenehati veljati leta 2013, kot to določa zakonodaja EU; zato poziva vse strani, ki jih to zadeva, Komisijo, države članice in letalski sektor, naj tesno sodelujejo, da bi v korist potnikov dosegli odpravo omejitev na prenos tekočin na krovu letala;

43.

poziva države članice in letališča, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo pravočasno razpoložljivost ustrezne tehnologije, da predvidena odprava prepovedi prenašanja tekočin ne bi ogrozila varnosti;

44.

v zvezi s tem meni, da bi vsi udeleženci morali ustrezno ukrepati, da bi bil prehod s prepovedi prenašanja tekočin, aerosolov in gelov na preverjanja le-teh karseda zadovoljiv in enoten ter bi ves čas zagotavljal pravice potnikov;

45.

meni, da bi preverjanja tovora in pošte, ki temeljijo na analizi tveganja, morala biti sorazmerna z grožnjami, ki jih predstavlja njihovo prevažanje, in da bi bilo treba jamčiti ustrezno varovanje, še posebej pri prevozu tovora in pošte s potniškimi letali;

46.

opozarja, da 100-odstotno skeniranje tovora ni izvedljivo; poziva države članice, naj si še naprej prizadevajo za izvajanje Uredbe (ES) št. 300/2008, kot tudi ustrezne Uredbe Komisije (EU) št. 185/2010, da bi izboljšale varovanje v celotni dobavni verigi;

47.

meni, da se stopnja varovanja tovora še vedno razlikuje od ene države članice do druge in da bi za dosego enotnega varnostnega nadzora slednje morale zagotoviti pravilno uporabo obstoječih ukrepov v zvezi z evropskim tovorom in pošto ter priznati pooblaščene uradnike druge države članice;

48.

meni, da so se varnostni ukrepi držav članic, ki zadevajo letalski tovor in pošto, ter nadzor nad temi ukrepi, ki ga izvaja Evropska komisija, okrepili in da je zato bistveno pripraviti tehnično poročilo, da bi se ugotovile slabosti sedanjega tovornega sistema ter možnih načinih za njihovo odpravo;

49.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo preglede letalskega tovora in nadzor nad njim, vključno s preverjanjem pooblaščenih uradnikov in znanih pošiljateljev; poudarja, da je v ta namen treba zagotoviti večje število inšpektorjev;

50.

poudarja zmožnosti carinskih informacij za izračun tveganja, povezanega s posebnimi pošiljkami, ter poziva Komisijo, naj nadaljuje delo v zvezi z morebitno uporabo carinskih elektronskih sistemov za varovanje v letalstvu; zlasti z evropskim programom za nadzor nad uvozom, ki je namenjen izboljšanju sodelovanja med carinarnicami;

51.

poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi varen prevoz tovora, ki izvira iz tretjih držav, od njihovega izvornega letališča, določi merila za ugotavljanje tovora, ki predstavlja veliko tveganje, pri čemer naj opredeli odgovornosti posameznih udeležencev;

52.

poziva Komisijo, naj poskrbi za to, da bo varnostni program upošteval posebne značilnosti vseh zadevnih udeležencev, in uskladi varnostne ukrepe glede pošte in tovora s potrebo po zagotavljanju dinamičnega gospodarstva, ki bo še naprej spodbujalo trgovino, kakovost storitev in razvoj e-poslovanja;

53.

poziva Komisijo, naj predlaga usklajen sistem za usposabljanje in nadaljnje usposabljanje varnostnega osebja v zvezi s tovorom, da se bo upošteval najnovejši tehnični razvoj na področju varnosti;

54.

poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z Mednarodno organizacijo za civilno letalstvo (ICAO) in tretjimi državami pri oceni tveganja ter obveščevalnih sistemih na področju varovanja v letalstvu;

55.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo svetovne regulativne standarde v okviru ICAO ter tako podpirajo prizadevanja tretjih držav za izvajanje teh standardov in naj si prizadevajo za vzajemno priznavanje varnostnih ukrepov ter uresničitev cilja učinkovitega enkratnega varnostnega pregleda;

56.

meni, da je postopek komitologije v sektorju varnosti civilnega letalstva, vsaj za ukrepe, ki vplivajo na pravice državljanov, neustrezen, in poziva, da je treba s postopkom soodločanja v celoti vključiti Parlament,

57.

pričakuje, da bo Komisija tekom tega parlamentarnega obdobja podala zakonodajni predlog o prilagoditvi Uredbe (ES) št. 300/2008 ob upoštevanju izjave Komisije z dne 16. decembra 2010 v okviru sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil in splošnih načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije;

58.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.