This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012XC0211(06)
Publication of an application pursuant to Article 6(2) of Council Regulation (EC) No 510/2006 on the protection of geographical indications and designations of origin for agricultural products and foodstuffs
Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
UL C 38, 11.2.2012, pp. 32–36
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
11.2.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 38/32 |
Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila
2012/C 38/15
V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.
ENOTNI DOKUMENT
UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006
„ISLE OF MAN QUEENIES“
ES št.: UK-PDO-0005-0855-08.02.2011
ZGO ( ) ZOP ( X )
1. Ime:
„Isle of Man Queenies“
2. Država članica ali tretja država:
Združeno kraljestvo
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:
3.1 Vrsta proizvoda:
|
Skupina 1.7: |
Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi |
3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:
Ime „Isle of Man Queenies“ označuje kraljevske pokrovače, ulovljene v vodah otoka Man.
Kraljevska pokrovača (Aequipecten opercularis) je srednje velika vrsta pokrovač, tj. užitna morska školjka iz družine Pectinidae. Lupina je lahko različnih barv, vključno z rumeno, oranžno, rdečo, rjavo in škrlatno, pri čemer v premeru doseže do 90 mm. Na obeh polovicah lupine je od 19 do 22 širokih žarkasto razporejenih brazd, pri čemer lupino prekrivajo številne koncentrične rastne linije. Meso ali osrednji trup kraljevske pokrovače je veliko manjši kot pri grebenasti pokrovači; gre za krožno mišico valjaste oblike, ki meri 20 mm v premeru in je visoka 15 mm. Meso je neprosojne/kremne barve; na trup so pritrjene ikre v obliki polmeseca, sestavljene iz dveh delov oranžne/bele barve. Kraljevske pokrovače je mogoče postreči z nedotaknjenimi ali odstranjenimi ikrami.
Pokrovače „Isle of Man Queenies“ v teritorialnih vodah otoka Man lovijo predvsem plovila, registrirana na otoku Man, čeprav jih lahko lovijo in iztovarjajo na otoku Man tudi druga registrirana ribiška plovila z ustreznim dovoljenjem, če tako želijo. Ulov se nato iztovori in predela na otoku Man.
Kraljevske pokrovače se prodajajo:
|
— |
naravno „suho“ pakirane (nenamočene), |
|
— |
ali posamezno hitro zamrznjene, |
|
— |
ali kot sveže ali zamrznjene polovice lupine (še vedno pritrjene na polovico lupine), |
|
— |
nepakirane ali vakuumsko pakirane, odvisno od zahtev potrošnikov, |
|
— |
v tržni velikosti in teži, odvisno od zahtev potrošnikov. |
3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):
—
3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):
—
3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:
Pokrovače „Isle of Man Queenies“ je dovoljeno loviti le med sezono ribolova kraljevskih pokrovač, ki se tradicionalno začne 1. junija. Razloga za to sta fiziologija živali in nenavaden način njenega ulova. Pri nabiranju večine vrst pokrovač se uporablja nekakšna strgača, ki pokrovače „postrga“ z morskega dna. Pri neobičajnem načinu ulova pokrovač „Isle of Man Queenies“ pa se uporablja lahka vlečna mreža s širilkami. Pri tem je ključen odziv kraljevske pokrovače, ki se na stimulacijo odzove z begom; ko jo vznemiri lahka veriga, ki se vleče malce pred mrežo, pokrovača skoči v mrežo. Odziv z begom je pri nizkih temperaturah vode zelo počasen, zato je ribolov z vlečno mrežo donosen le med junijem in decembrom, ko je temperatura vode najvišja. V letih z zelo mrzlo pomladjo se lahko temperatura vode dovolj dvigne šele v sredini junija.
Zato se pri tej edinstveni metodi nabiranja kraljevskih pokrovač pod lupino med nabiranjem ne zbira pesek kot pri postrganih pokrovačah. To zagotavlja veliko bolj kakovostno meso od mesa pokrovač, ulovljenih s strganjem, in večji delež mesa, poleg tega je za razliko od zelo visoke stopnje smrtnosti zavržka pokrovač, ulovljenih s strganjem, stopnja preživetja podmernih kraljevskih pokrovač, ki se vrnejo na morsko dno, izredno visoka.
|
(a) |
„Isle of Man Queenies“ se lovijo z vlečno mrežo z luknjami s premerom od 80 do 90 mm. Ulov se opere in razvrsti na krovu plovila; |
|
(b) |
kraljevske pokrovače se hranijo na ledu ali ohladijo na krovu plovila v dveh urah po ulovu; |
|
(c) |
ribiška plovila svoj ulov iztovarjajo v pristaniščih v krajih Peel, Ramsey, Douglas in Port St Mary; |
|
(d) |
kraljevske pokrovače v dveh urah od iztovarjanja s pokritim tovornjakom peljejo v predelovalni obrat na otoku Man, v katerem se čez noč hladijo; |
|
(e) |
kraljevske pokrovače se naslednji dan ročno predelajo (odstrani se lupina), pri čemer se uporablja raven kovinski nož; |
|
(f) |
meso se odstrani in dvakrat ročno opere, pri čemer je pranje zelo hitro, da se prepreči vsrkavanje vode v meso; |
|
(g) |
ikre se ne odstranijo; |
|
(h) |
meso kraljevskih pokrovač se stehta; |
|
(i) |
pakirajo se naravno – so suhe (nenamočene) ali pa se posamezno hitro zamrznejo pri – 35 °C. |
Faze (od a do c kot zgoraj)
|
(d) |
predelajo se ročno (odstrani se lupina), pri čemer se uporablja raven kovinski nož; polovica lupine se s škrgami, želodcem in plaščem zavrže; |
|
(e) |
meso in ikre ostanejo pritrjene na lupino; |
|
(f) |
posamezno se hitro zamrznejo ali ohranijo sveže. |
3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:
—
3.7 Posebna pravila za označevanje:
—
4. Kratka opredelitev geografskega območja:
Otok Man
„Isle of Man Queenie“ se lovi na obsežnih nahajališčih v teritorialnem morju otoka Man. To območje, ki meri 3 917 km2, zakonsko sega do 12 navtičnih milj ali sredinske črte od temeljne črte otoka Man.
5. Povezanost z geografskim območjem:
5.1 Posebnosti geografskega območja:
Zaradi vpliva Zalivskega toka, ki zagotavlja višje temperature, ima otok zmerno podnebje. Poletja so običajno hladna in precej sončna, med blagimi in vlažnimi zimami pa je zelo malo zmrzali in snega.
„Isle of Man Queenie“ se lovi na obsežnih nahajališčih v teritorialnem morju otoka Man. Te pokrovače potrebujejo poseben habitat in živijo v združbah (nahajališčih) okrog otoka Man. Zaradi precej slabe mobilnosti kraljevskih pokrovač je zemljepisna lega nahajališč ostala razmeroma enaka. Nahajališča so lahko stalne združbe na točno določenih lokacijah, ki so ločene z jasno razmejenimi predeli, neprimernimi za pokrovače.
Nahajališča kraljevskih pokrovač na otoku Man obstajajo že veliko generacij. Prisotnost številčnih populacij kraljevskih pokrovač okrog otoka Man je bila prvič omenjena v publikaciji Marine Fauna of the Isle of Man (Moore, 1937). Na geografskem območju je omejeno število glavnih območij, znotraj katerih je populacija dovolj številčna za komercialni ribolov. Taka območja ali lovišča so običajno široko ločena z območji, ki so za to vrsto okoljsko neprimerna. Znotraj vsakega lovišča je običajno več predelov ali nahajališč, ki lahko obsegajo več km2 in na katerih je kraljevskih pokrovač več kot drugje.
Kakovost in temperatura vode
Nahajališča kraljevskih pokrovač v teritorialnem morju otoka Man obkrožajo visokokakovostne vode, kar zadeva organska in anorganska onesnaževala. Osnovno okoljsko vzorčenje morske vode ob otoku Man se na Britanskem otočju izvaja najdlje, saj poteka že od zgodnjega 20. stoletja. Z znanstvenim napredkom so se začeli spremljati dodatni okoljski in biološki parametri, pri čemer vlada otoka Man zdaj spremlja številne spremenljivke, vključno s hranili, bakterijami, fitoplanktonom in toksini v fitoplanktonu.
Znanstvene raziskave, ki segajo v leto 1904, dosledno dokazujejo visoke standarde kakovosti vode na otoku Man.
Okoli otoka Man je najizrazitejše plimovanje v Zahodni Evropi. Otok Man zaradi plimovanja in razmeroma plitvega morskega dna okrog njega obkrožajo izredno močni tokovi. Ti tokovi pomenijo poseben izziv za ribiče, ki uporabljajo lahke vlečne mreže, ter stalen vir planktonske hrane za pokrovače „Isle of Man Queenies“, ki pripomore k njihovi hitri rasti in razširjanju njihovih planktonskih ličink.
Ribištvo je tradicionalna gospodarska panoga na otoku Man, pri čemer je ribolov sleda zelo dobro razvit in organiziran že od 16. stoletja. Ribolov kraljevskih pokrovač se je začel sredi 19. stoletja, ko so jih uporabljali kot vabo pri ribolovu trsk s parangali.
Takrat so bila nahajališča kraljevskih pokrovač plodna območja za prehranjevanje jat trsk. V 60. letih 20. stoletja so ribiči z otoka Man začeli raziskovati možnost ribolova kraljevskih pokrovač. Leta 1969 so v Peelu iztovorili prvi ulov komercialno ulovljenih kraljevskih pokrovač, ki so kmalu zaslovele kot specialiteta.
Ribiči so posamezna nahajališča kraljevskih pokrovač ob otoku poimenovali z imeni, kot so Lower Chickens, Higher Chickens, Warts Bank in Burrow Head.
Ribiško ladjevje otoka Man je leta 1971 zajemalo približno 60 plovil, pri čemer je takrat najvišja zabeležena proizvodnja znašala približno 7 500 ton (ulovljene žive teže). Večina tega ulova je bila izvožena neposredno v Ameriko.
5.2 Posebnosti proizvoda:
Kraljevska pokrovača (Aequipecten opercularis) je srednje velika vrsta pokrovač, tj. užitna morska školjka iz družine Pectinidae. Lupina je lahko različnih barv, vključno z rumeno, oranžno, rdečo, rjavo in škrlatno, pri čemer v premeru doseže do 90 mm. Meso ali osrednji trup kraljevske pokrovače je precej manjši kot pri drugi vrsti pokrovač, in sicer grebenasti pokrovači. Gre za krožno mišico valjaste oblike, ki meri 20 mm v premeru in je visoka 15 mm. Meso je neprosojne/kremne barve; na trup so pritrjene ikre v obliki polmeseca, sestavljene iz dveh delov oranžne/bele barve. Skuhana kraljevska pokrovača je čvrsta in voljna ter ima mesnato strukturo, ki ostane sočna. Ima edinstveno sladek okus, ki se razlikuje od okusa drugih pokrovač, saj ima nežno aromo in blag okus po morju. Pokrovače „Isle of Man Queenies“ v teritorialnih vodah otoka Man lovijo z lahkimi vlečnimi mrežami, in sicer predvsem plovila, registrirana na otoku Man, ulov pa se nato iztovori, predela in zapakira na otoku Man.
Kraljevske pokrovače so hitro rastoča in dolgo živeča vrsta, pri čemer njihova življenjska doba redko preseže pet let. V dveh do treh letih dosežejo tržno velikost 55 mm, odvisno od razpoložljive hrane v obliki mikroalg iz vodnega stebra.
Zaradi vpliva Zalivskega toka, ki zagotavlja višje temperature, ima otok zmerno podnebje. Kraljevske pokrovače potrebujejo poseben habitat in živijo v združbah (nahajališčih) okrog otoka Man. Zaradi precej slabe mobilnosti kraljevskih pokrovač je zemljepisna lega nahajališč ostala razmeroma enaka. Nahajališča so lahko stalne združbe na točno določenih lokacijah, ki so ločene z jasno razmejenimi predeli, neprimernimi za kraljevske pokrovače.
5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):
Zaradi kombinacije okoljskih razmer, tj. kakovosti in temperature vode, močnih plimskih tokov in razpoložljivosti primerne planktonske hrane, je gostota kraljevskih pokrovač v teritorialnem morju otoka Man vedno velika, pri čemer je hitro rastoče proizvedeno meso zelo sočno. Poleg tega je vsebnost mesa v lupini večja kot pri drugje ulovljenih kraljevskih pokrovačah. Pri pokrovačah „Isle of Man Queenies“ je delež mesa običajno od 12 do 14 %, pri drugje ulovljenih kraljevskih pokrovačah pa znaša od 6 do 8 %.
Ribištvo je tradicionalna gospodarska panoga na otoku Man, pri čemer je ribolov sleda zelo dobro razvit in organiziran že od 16. stoletja. Ribolov kraljevskih pokrovač se je začel sredi 19. stoletja, ko so jih uporabljali kot vabo pri ribolovu trsk s parangali.
Takrat so bila nahajališča kraljevskih pokrovač plodna območja za prehranjevanje jat trsk. Ribiči z otoka Man so zaradi zmanjšanja ribjih staležev v 60. letih 20. stoletja začeli raziskovati možnost ribolova kraljevskih pokrovač. Leta 1969 so v Peelu iztovorili prvi ulov komercialno ulovljenih kraljevskih pokrovač, ki so kmalu zaslovele kot specialiteta.
V zgodnjih 80. letih 20. stoletja so se kraljevske pokrovače z otoka Man začele tržiti na novih trgih v Franciji in Španiji, pri čemer so se prodajale kot proizvod „z ikrami“. „Isle of Man Queenies“ se zdaj prodajajo na trgih v Združenem kraljestvu, Franciji, Italiji in Španiji. Predelovalci vedno iščejo dostop do novih kakovostnih trgov, čeprav bo proizvodnja vedno omejena zaradi naravne produktivnosti nahajališč in potrebe po zagotovitvi trajnostnih staležev v prihodnjih letih.
Kraljevska pokrovača z otoka Man je leta 2011 osvojila nagrado kuharske šole Billingsgate za trajnostne morske sadeže (Billingsgate Sustainable Seafood Award), ki jo podeljujejo na vsakoletni prireditvi v Londonu, ki se je udeležujejo pisci o hrani, kupci morskih sadežev, lastniki restavracij in okoljske nevladne organizacije. Ta prestižna nagrada se podeli, potem ko finalisti opravijo 20-minutno predstavitev o trajnostni naravi zadevnega ribištva. Opis nagrade je na voljo na spletni strani http://www.seafoodtraining.org/celebrating_sustainable_seafood_at_billingsgate_school.htm
Otok Man je nagrado osvojil, ker je na podlagi objavljenih znanstvenih podatkov iz zunanjih virov dokazal trditve o „trajnosti“. Na teh znanstvenih podatkih je temeljil tudi akreditacijski postopek organizacije Marine Stewardship Council za „Isle of Man Queenies“, ki bo kmalu zaključen. Marine Stewardship Council je 20. maja 2011 ribištvu „Isle of Man Queenies“ kot prvemu ribištvu pokrovač na severni polobli in drugemu ribištvu na svetu uradno podelil akreditacijo. Podrobnosti o akreditaciji in ugotovitve ocenjevalcev so na voljo na spletu (http://www.msc.org/track-a-fishery/in-assessment/north-east-atlantic/isle-of-man-queen-scallop).
Sklic na objavo specifikacije:
(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)
http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/isle-of-man-queenie-pdo.pdf
(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.