This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62010CN0552
Case C-552/10 P: Appeal brought on 24 November 2010 by Usha Martin Ltd against the judgment of the General Court (Fifth Chamber) delivered on 9 September 2010 in Case T-119/06: Usha Martin Ltd v Council of the European Union, European Commission
Zadeva C-552/10 P: Pritožba, ki jo je Usha Martin Ltd vložila 24. novembra 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2010 v zadevi Usha Martin Ltd proti Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, T-119/06
Zadeva C-552/10 P: Pritožba, ki jo je Usha Martin Ltd vložila 24. novembra 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2010 v zadevi Usha Martin Ltd proti Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, T-119/06
UL C 55, 19.2.2011, p. 18–18
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
19.2.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 55/18 |
Pritožba, ki jo je Usha Martin Ltd vložila 24. novembra 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2010 v zadevi Usha Martin Ltd proti Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, T-119/06
(Zadeva C-552/10 P)
2011/C 55/31
Jezik postopka: angleščina
Stranke
Pritožnica: Usha Martin Ltd (zastopniki: V. Akritidis, Y. Melin, E. Petritsi, odvetniki)
Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga, naj:
1. |
zgoraj navedeno sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2010 v zadevi T-119/06 v celoti razveljavi; |
2. |
samo s končno sodbo ugodi tožbi za
ali, podredno, vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču; |
3. |
Svetu in Komisiji naloži, da poleg lastnih stroškov nosijo vse stroške, ki so pritožnici nastali v tem postopku in postopku pred Splošnim sodiščem. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče v točkah od 44 do 56 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo, zlasti ker je ugotovilo, da zakonitosti sklepa Komisije, s katerim je bilo umaknjeno sprejetje zaveze, ni mogoče oporekati s sklicevanjem na načelo sorazmernosti, pri čemer je napačno zatrjevalo, da: (i) se načelo sorazmernosti za sklep o umiku sprejetja zaveze ne uporablja, ker ta sklep sam po sebi pomeni uvedbo dajatev in (ii) vsaka kršitev zaveze zadostuje za umik njenega sprejetja, ne da bi bilo treba tak umik preizkusiti glede na načelo sorazmernosti.
Pritožnica trdi tudi, da je Splošno sodišče napačno presodilo dejansko stanje zadeve in ga hudo izkrivilo, s tem da je ugotovilo, da „ni sporno, da tožeča stranka v dveh primerih ni spoštovala zadevne zaveze“, saj navedena trditev napačno predpostavlja, da je pritožnica priznala kršitev zaveze v smislu člena 8 osnovne protidampinške uredbe, kar pa ne drži.
Pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da zakonitosti umika sprejetja zaveze ni mogoče oporekati s sklicevanjem na načelo sorazmernosti, bodisi iz razloga, da vsaka kršitev zadošča za umik sprejetja, bodisi z združevanjem umika z ukrepom uvedbe dajatev. Splošno sodišče je namreč napačno štelo, da se načelo sorazmernosti nikoli ne uporablja ob umiku sprejetja zaveze, in v nasprotju s sodno prakso sodišč Evropske unije in z uvodnimi navedbami iz izpodbijane sodbe, zlasti točkami od 44 do 47, ni uporabilo preizkusa „očitne neprimernosti“ ukrepa. Splošno sodišče napačno ugotavlja, da zakonitosti umika sprejetja zaveze ni mogoče oporekati na podlagi splošnega načela sorazmernosti. Poleg tega je Splošno sodišče, s tem da je napačno štelo, da med strankami ni sporno, da tožeča stranka ni spoštovala zadevne zaveze, in pri tem domnevalo, da je prišlo do kršitve zaveze v smislu člena 8(9) osnovne protidampinške uredbe, očitno izkrivilo dejansko stanje zadeve, kot zatrjuje pritožnica, in je torej z napačno presojo trditev pritožnice napačno uporabilo pravo.
(1) UL L 22, str. 54.
(2) UL L 22, str. 1.