Valitse kokeelliset ominaisuudet, joita haluat kokeilla

Tämä asiakirja on ote EUR-Lex-verkkosivustolta

Asiakirja 62010CA0497

Zadeva C-497/10 PPU: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. decembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Združeno kraljestvo) – Barbara Mercredi proti Richardu Chaffu (Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah — Uredba (ES) št. 2201/2003 — Zakonski spori in starševska odgovornost — Otrok neporočenih staršev — Pojem „običajno prebivališče“ dojenčka — Pojem „pravice do varstva in vzgoje“ )

UL C 55, 19.2.2011, s. 17—17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

19.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/17


Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. decembra 2010 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Združeno kraljestvo) – Barbara Mercredi proti Richardu Chaffu

(Zadeva C-497/10 PPU) (1)

(Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah - Uredba (ES) št. 2201/2003 - Zakonski spori in starševska odgovornost - Otrok neporočenih staršev - Pojem „običajno prebivališče“ dojenčka - Pojem „pravice do varstva in vzgoje“)

2011/C 55/30

Jezik postopka: angleščina

Predložitveno sodišče

Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Barbara Mercredi

Tožena stranka: Richard Chaffe

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Court of Appeal (England & Wales) (Civil Division) – Razlaga členov 8 in 10 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, str. 1) – Pojem običajnega prebivališča – Otrok neporočenih staršev, ki je rojen v Združenem kraljestvu britanskemu očetu in francoski materi ter ima materino državljanstvo – Otrok, ki ga je mati premestila na Réunion – Premestitev, ki je bila ob izvršitvi zakonita, saj je tedaj mati imela starševsko odgovornost nad otrokom – Sledeči predlogi za dodelitev starševske odgovornosti, deljenega prebivališča in za pravico do stikov, ki jih je oče vložil pri britanskih sodiščih – Odredba High Court, s katero je bila odrejena vrnitev otroka v Združeno kraljestvo – Odredba, ki jo otrokova mati izpodbija, ker otrok ni imel več običajnega prebivališča v Združenem kraljestvu, ko je sodišče začelo postopek

Izrek

1.

Pojem „običajno prebivališče“ v smislu členov 8 in 10 Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 je treba razlagati tako, da ustreza kraju, ki pomeni neko vključenost otroka v družbeno in družinsko okolje. V ta namen, in če gre za položaj dojenčka, ki z materjo šele nekaj dni biva v državi članici, v katero je bil premeščen in ki ni država članica njegovega običajnega prebivališča, je treba upoštevati zlasti, prvič, trajanje, rednost, bivalne razmere in razloge za bivanje na ozemlju te države članice ter razloge za preselitev matere v navedeno državo in, drugič, predvsem zaradi otrokove starosti, krajevno in družinsko poreklo matere ter družinske in družbene odnose, ki jih imata mati in otrok v isti državi članici. Običajno prebivališče otroka mora ugotoviti nacionalno sodišče, pri čemer upošteva vse dejanske okoliščine posameznega primera.

Če bi uporaba zgoraj navedenih meril v postopku v glavni stvari privedla do sklepa, da otrokovega običajnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, bi bilo treba pristojno sodišče določiti na podlagi merila „navzočnosti otroka“ v smislu člena 13 Uredbe.

2.

Odločbe sodišča ene države članice – ki na podlagi Haaške konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok z dne 25. oktobra 1980 zavrne zahtevo za čimprejšnjo vrnitev otroka v območje pristojnosti sodišča druge države članice – ki se nanašajo na starševsko odgovornost glede tega otroka, ne vplivajo na odločbe, ki jih je treba v tej drugi državi članici izdati na podlagi tožb v zvezi s starševsko odgovornostjo, ki so bile vložene prej in o katerih še ni bilo odločeno.


(1)  UL C 328, 4.12.2010.


Alkuun