Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CN0552

    Zadeva C-552/10 P: Pritožba, ki jo je Usha Martin Ltd vložila 24. novembra 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2010 v zadevi Usha Martin Ltd proti Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, T-119/06

    UL C 55, 19.2.2011, p. 18–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    19.2.2011   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 55/18


    Pritožba, ki jo je Usha Martin Ltd vložila 24. novembra 2010 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2010 v zadevi Usha Martin Ltd proti Svetu Evropske unije in Evropski komisiji, T-119/06

    (Zadeva C-552/10 P)

    2011/C 55/31

    Jezik postopka: angleščina

    Stranke

    Pritožnica: Usha Martin Ltd (zastopniki: V. Akritidis, Y. Melin, E. Petritsi, odvetniki)

    Drugi stranki v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija

    Predlogi

    Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

    1.

    zgoraj navedeno sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 9. septembra 2010 v zadevi T-119/06 v celoti razveljavi;

    2.

    samo s končno sodbo ugodi tožbi za

    (a)

    razglasitev ničnosti Sklepa Komisije 2006/38/ES z dne 22. decembra 2005 o spremembi Sklepa 1999/572/ES o sprejetju zavez, ponujenih v zvezi s protidampinškimi postopki glede uvoza jeklenih žičnatih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Indije (1) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) v delu, v katerem se nanaša na pritožnico in umika prej veljavno sprejetje zaveze v zvezi z minimalnimi cenami, in

    (b)

    razglasitev ničnosti Uredbe Sveta (ES) št. 121/2006 z dne 23. januarja 2006 o spremembah Uredbe (ES) št. 1858/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov s poreklom, med drugim, iz Indije (2) (v nadaljevanju: izpodbijana uredba) v delu, v katerem se nanaša na pritožnico in izvršuje izpodbijani sklep, s tem da umika sprejetje zaveze v zvezi z minimalnimi cenami, ki jo je predhodno podala pritožnica;

    ali, podredno, vrne zadevo v razsojanje Splošnemu sodišču;

    3.

    Svetu in Komisiji naloži, da poleg lastnih stroškov nosijo vse stroške, ki so pritožnici nastali v tem postopku in postopku pred Splošnim sodiščem.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    Pritožnica trdi, da je Splošno sodišče v točkah od 44 do 56 izpodbijane sodbe napačno uporabilo pravo, zlasti ker je ugotovilo, da zakonitosti sklepa Komisije, s katerim je bilo umaknjeno sprejetje zaveze, ni mogoče oporekati s sklicevanjem na načelo sorazmernosti, pri čemer je napačno zatrjevalo, da: (i) se načelo sorazmernosti za sklep o umiku sprejetja zaveze ne uporablja, ker ta sklep sam po sebi pomeni uvedbo dajatev in (ii) vsaka kršitev zaveze zadostuje za umik njenega sprejetja, ne da bi bilo treba tak umik preizkusiti glede na načelo sorazmernosti.

    Pritožnica trdi tudi, da je Splošno sodišče napačno presodilo dejansko stanje zadeve in ga hudo izkrivilo, s tem da je ugotovilo, da „ni sporno, da tožeča stranka v dveh primerih ni spoštovala zadevne zaveze“, saj navedena trditev napačno predpostavlja, da je pritožnica priznala kršitev zaveze v smislu člena 8 osnovne protidampinške uredbe, kar pa ne drži.

    Pritožnica zatrjuje, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da zakonitosti umika sprejetja zaveze ni mogoče oporekati s sklicevanjem na načelo sorazmernosti, bodisi iz razloga, da vsaka kršitev zadošča za umik sprejetja, bodisi z združevanjem umika z ukrepom uvedbe dajatev. Splošno sodišče je namreč napačno štelo, da se načelo sorazmernosti nikoli ne uporablja ob umiku sprejetja zaveze, in v nasprotju s sodno prakso sodišč Evropske unije in z uvodnimi navedbami iz izpodbijane sodbe, zlasti točkami od 44 do 47, ni uporabilo preizkusa „očitne neprimernosti“ ukrepa. Splošno sodišče napačno ugotavlja, da zakonitosti umika sprejetja zaveze ni mogoče oporekati na podlagi splošnega načela sorazmernosti. Poleg tega je Splošno sodišče, s tem da je napačno štelo, da med strankami ni sporno, da tožeča stranka ni spoštovala zadevne zaveze, in pri tem domnevalo, da je prišlo do kršitve zaveze v smislu člena 8(9) osnovne protidampinške uredbe, očitno izkrivilo dejansko stanje zadeve, kot zatrjuje pritožnica, in je torej z napačno presojo trditev pritožnice napačno uporabilo pravo.


    (1)  UL L 22, str. 54.

    (2)  UL L 22, str. 1.


    Top