Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62010CN0498

Zadeva C-498/10: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 14. oktobra 2010 – X NV proti Staatssecretaris van Financiën

UL C 13, 15.1.2011, p. 19–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/19


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 14. oktobra 2010 – X NV proti Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-498/10)

()

2011/C 13/33

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Kasacijska pritožnica: X NV

Druga stranka v postopku: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 56 PDEU razlagati tako, da gre za omejitev prostega pretoka storitev, če mora prejemnik storitve, ki jo opravi ponudnik storitve s sedežem v drugi državi članici, na podlagi zakonodaje države članice, v kateri ima prejemnik storitve sedež in v kateri je opravljena storitev, odtegniti davek od plačila, ki se dolguje za to storitev, medtem ko ta dolžnost odtegljaja ne obstaja, če se nanaša na ponudnika storitev, ki ima sedež v isti državi članici kot prejemnik storitve?

2a.

Če je odgovor na prejšnje vprašanje tak, da predpis, ki določa obdavčitev prejemnika storitev, vodi do omejitve prostega pretoka storitev, ali je mogoče tako omejitev upravičiti z nujnostjo, da se zagotovi odmera in izterjava davka od tujih družb, ki so le kratko prisotne na Nizozemskem in jih je težko nadzorovati, kar pa otežuje izvajanje davčne pristojnosti, dodeljene Nizozemski?

2b.

Ali je v takem primeru pomembno, da je bil pozneje predpis za dejanska stanja, kot je to v obravnavani zadevi, spremenjen tako, da se je enostransko odpovedalo pravici do odmere davka, ker je ni bilo mogoče preprosto in učinkovito izvajati?

3.

Ali predpis ob upoštevanju možnosti, ki jih za vzajemno pomoč pri izterjavi davkov daje zlasti Direktiva 76/308/EGS (1), presega tisto, kar je potrebno?

4.

Ali je za odgovor na prejšnja vprašanja pomembno, da se davek, ki se dolguje za plačilo v državi članici, v kateri ima prejemnik storitve sedež, lahko pobota z davkom, ki se dolguje za plačilo v drugi državi članici?


(1)  Direktiva Sveta z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki je del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin (UL L 73, str. 18).


Top