(1)

Direktiva Sveta 94/57/ES z dne 22. novembra 1994 o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (4) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ker bodo sprejete še nadaljnje spremembe, bi bilo treba navedeno direktivo zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Glede na naravo določb Direktive 94/57/ES se zdi primerno, da se njene določbe prenovijo z različnima pravnima instrumentoma Skupnosti, in sicer z direktivo in uredbo.

(3)

Svet je v Resoluciji z dne 8. junija 1993 o skupni varnostni politiki v pomorskem prometu (5) določil za cilj odstranitev vseh plovil iz voda Skupnosti, ki ne izpolnjujejo standardov, in dal prednost akcijskemu programu Skupnosti, namenjenemu zagotovitvi učinkovitega in enotnega izvajanja mednarodnih pravil z oblikovanjem skupnih standardov za klasifikacijske zavode , opredeljene kot organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij (v nadaljevanju „priznane organizacije“) .

(4)

Varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja morja se lahko učinkovito izboljšata z dosledno uporabo mednarodnih konvencij, kodeksov in resolucij, ob spodbujanju cilja svobode opravljanja storitev.

(5)

Za nadzor usklajenosti ladij z enotnimi mednarodnimi standardi za varnost in preprečevanje onesnaževanja morja sta odgovorni država zastave in država pristanišča.

(6)

Države članice so pristojne za izdajanje mednarodnih spričeval za varnost in preprečevanje onesnaževanja, predvidenih v konvencijah, kakršne so Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju z dne 1. novembra 1974 (SOLAS 74), Mednarodna konvencija o tovornih črtah z dne 5. aprila 1966 in Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij z dne 2. novembra 1973 (MARPOL), ter za izvajanje določb teh konvencij.

(7)

V skladu s temi konvencijami lahko vse države članice v različnem obsegu pooblastijo priznane organizacije za potrjevanje take usklajenosti in nanje prenesejo izdajanje ustreznih spričeval za varnost in preprečevanje onesnaževanja.

(8)

Veliko število obstoječih priznanih organizacij po svetu, kadar te delujejo v imenu nacionalnih uprav, ne zagotavlja niti ustreznega izvajanja pravil niti potrebne zanesljivosti, saj nimajo ▐ primernih struktur ter izkušenj, da bi lahko opravljale svoje naloge na visoki strokovni ravni.

(9)

Poleg tega te priznane organizacije predpisujejo in izvajajo pravila glede načrtovanja, gradnje, vzdrževanja in nadzora ladij ter so odgovorni za tehnični nadzor ladij v imenu držav zastave ter za potrjevanje, da te ladje izpolnjujejo zahteve iz mednarodnih konvencij za izdajanje ustreznih spričeval. Da bi jim omogočili zadovoljivo opravljanje te obveznosti, bi morali biti ti zavodi strogo neodvisni, visoko tehnično usposobljeni ter bi morali imeti visoko kvaliteto upravljanja.

(10)

Priznanim organizacijam za tehnični nadzor in pregled ladij bi moralo biti omogočeno, da ponujajo svoje storitve po vsej Skupnosti in da tekmujejo med seboj, pri čemer pa morajo zagotavljati enako raven varnosti in varstva okolja. Strokovni standardi za njihove dejavnosti bi zato morali biti enotni in se prav tako enotno uporabljati po vsej Skupnosti.

(11)

Izdajanje spričeval o varnosti radijskih naprav na tovorni ladji se lahko zaupa zasebnim organizacijam, ki imajo dovolj izkušenj in usposobljeno osebje.

(12)

Država članica lahko na podlagi objektivnih in preglednih meril glede na svoje potrebe omeji število pooblaščenih priznanih organizacij, nad čemer izvaja nadzor Komisija v skladu s postopkom v odboru.

(13)

Ta direktiva bi morala zagotoviti svobodo opravljanja storitev v Skupnosti, zato bi moralo biti Komisiji dovoljeno, da se s tistimi tretjimi državami, v katerih se nahajajo nekatere od priznanih organizacij, pogaja, da se zagotovi enako obravnavanje priznanih organizacij s sedežem v Skupnosti.

(14)

Potrebna je tesna udeležba nacionalnih uprav pri nadzoru ladij in izdajanju s tem povezanih spričeval, da se zagotovi popolno izpolnjevanje mednarodnih varnostnih pravil, četudi države članice prenesejo izvajanje predpisanih obveznosti na priznane organizacije, ki niso del njihove uprave. Zato je smiselno vzpostaviti tesno sodelovanje med upravami in pooblaščenimi priznanimi organizacijami, kar lahko zahteva, da imajo priznane organizacije na ozemlju države članice, v imenu katere opravljajo svoje obveznosti, lokalno predstavništvo.

(15)

Različnost glede režimov finančne odgovornosti priznanih organizacij, ki delujejo v imenu držav članic, bi ovirala pravilno izvajanje te direktive. Kot prispevek k reševanju tega problema je smiselno zagotoviti določeno raven usklajenosti na ravni Skupnosti glede odgovornosti za kakršne koli nezgode , ki jih povzroči priznana organizacija, o čemer odloča sodišče, vključno z reševanjem sporov z arbitražnimi postopki.

(16)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (6).

(17)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spremembo te direktive, da bi se vključile naknadne spremembe mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij, povezanih s to direktivo. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(18)

Državam članicam bi bilo ne glede na to treba pustiti možnost, da začasno odvzamejo ▐ svoje pooblastilo priznani organizaciji zaradi resnega ogrožanja varnosti ali okolja. Komisija bi se morala v skladu s postopkom komitologije nemudoma odločiti, ali je treba v ta namen katerega od nacionalnih ukrepov ovreči.

(19)

Vsaka država članica bi morala redno ocenjevati dejavnost priznanih organizacij, ki delujejo v njenem imenu, ter Komisiji in vsem drugim državam članicam o tem posredovati natančne informacije.

(20)

Države članice so kot pristaniške oblasti dolžne izboljšati varnost in preprečevanje onesnaževanja voda Skupnosti s tem, da opravijo prednostne inšpekcijske preglede tistih ladij s spričevali organizacij, ki ne izpolnjujejo skupnih meril, s čimer zagotovijo, da ladje, ki plujejo pod zastavo tretje države, niso deležne ugodnejše obravnave.

(21)

Trenutno ni nobenih enotnih mednarodnih standardov za ladijski trup, strojno opremo in električne ter nadzorne naprave, s katerimi bi morale biti usklajene vse ladje v fazi gradnje in njihovi celotni življenjski dobi. Taki standardi so lahko določeni na podlagi pravil priznanih organizacij ali enakovrednih standardov, ki jih določijo nacionalne uprave v skladu s postopkom iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (7).

(22)

Ker cilja te direktive, in sicer določitve ukrepov, ki jih morajo upoštevati organizacije, zadolžene za tehnični nadzor in pregled ladij, ki delujejo v Skupnosti, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(23)

Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi z Direktivo 94/57/ES. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz navedene direktive.

(24)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv iz dela B Priloge I v nacionalno pravo.

(25)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (8) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

(26)

Ukrepi, ki jih morajo upoštevati priznane organizacije ║, so določeni v Uredbi (ES) št. …/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … (9) [o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij] (10) –

a)

zagotoviti, da države članice učinkovito in dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti kot države zastave v skladu z mednarodnimi konvencijami;

b)

določiti ukrepe, ki jih morajo upoštevati države članice v odnosih z organizacijami, ki so priznane, da skrbijo za tehnični nadzor in pregled ladij in za izdajanje spričeval za ladje glede usklajenosti z mednarodnimi konvencijami o varnosti na morju in preprečevanju onesnaževanja morja, pri čemer spodbujajo cilj svobode opravljanja storitev. Proces vključuje razvoj in izvajanje varnostnih zahtev za trup, strojno opremo in električne, radiotelefonske ter nadzorne naprave ladij, ki sodijo na področje uporabe omenjenih mednarodnih konvencij.

a)

„ladja“ pomeni ladjo, ki sodi na področje uporabe mednarodnih konvencij;

b)

„ladja, ki pluje pod zastavo države članice“ pomeni ladjo, ki je registrirana in pluje pod zastavo države članice v skladu z njeno zakonodajo. Ladje, ki ne ustrezajo tej opredelitvi, so izenačene z ladjami, ki plujejo pod zastavo tretje države;

c)

„tehnični nadzor in pregled“ pomenijo tehnične nadzore in preglede, ki so obvezni na podlagi mednarodnih konvencij ter te direktive in drugih direktiv Skupnosti, povezanih s pomorsko varnostjo ;

d)

„mednarodne konvencije“ pomenijo Mednarodno konvencijo z dne 1. novembra 1974 o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS 74), ▐ Mednarodno konvencijo z dne 5. aprila 1966 o tovornih črtah in Mednarodno konvencijo z dne 2. novembra 1973 o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (Marpol), Mednarodno konvencijo o izmeritvi ladij (Tonnage 69) iz leta 1969, Mednarodno konvencijo o pravilih o izobraževanju pomorščakov in izdajanju spričeval (STCW 1978) iz leta 1978 in Konvencijo o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenju na morju (Colreg 72) iz leta 1972, skupaj s protokoli in spremembami teh konvencij ter pripadajočimi kodeksi obveznega značaja v vseh državah članicah, in sicer v najnovejših različicah;

e)

„Kodeks držav zastave“ pomeni 1. in 2. del „Kodeksa za izvajanje obveznih instrumentov IMO“, ki ga je sprejela IMO z Resolucijo Skupščine A.996(25) z dne 29. novembra 2007, v najnovejši različici;

f)

„uprava“ pomeni pristojne organe države članice, pod zastavo katere pluje ladja, vključno s tistimi oddelki, agencijami, organi, ki so odgovorni za izvajanje določb o državah zastave iz konvencij IMO;

g)

„organizacija“ pomeni pravni subjekt, njegove enote in druge subjekte pod njegovim nadzorom, ki skupaj ali ločeno izvajajo naloge, ki spadajo na področje uporabe te direktive;

h)

„nadzor“ za potrebe točke (g) pomeni pravice, pogodbe ali druga zakonita ali dejanska sredstva, ki ločeno ali v kombinaciji podeljujejo pravnemu subjektu možnost izvajanja odločilnega vpliva ali omogočajo, da ta pravni subjekt izvaja naloge, ki spadajo na področje uporabe te direktive;

i)

„priznana organizacija“ pomeni organizacijo, priznano v skladu z Uredbo (ES) št. …/… (11) [o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij];

j)

„pooblastilo“ pomeni dejanje, s katerim država članica pooblasti priznano organizacijo ali nanjo prenese pristojnosti;

k)

„predpisano spričevalo“ pomeni spričevalo, ki ga izda država zastave ali je izdano v njenem imenu v skladu z mednarodnimi konvencijami;

l)

„pravila in postopki“ pomeni zahteve priznane organizacije glede načrta, gradnje, opreme, vzdrževanja in pregleda ladij;

m)

„klasifikacijsko spričevalo“ pomeni dokument, ki ga izda priznana organizacija ter potrjuje primernost ladje za določeno uporabo ali storitev v skladu s pravili in določbami , ki jih določi in objavi zadevna priznana organizacija;

n)

„spričevalo o varnosti radijske naprave na tovorni ladji“ pomeni spričevalo, uvedeno s Protokolom iz leta 1988 o spremembi SOLAS, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO);

i)

pooblasti organizacije, da v celoti ali delno izvajajo tehnični nadzor in pregled v zvezi s predpisanimi spričevali, vključno s tistim tehničnim nadzorom in pregledom za oceno usklajenosti s pravili iz člena 15(2), ter da po potrebi izdajo ali obnovijo s tem povezana spričevala ali

ii)

poveri priznanim organizacijam nalogo , da v celoti ali delno izvajajo tehnični nadzor in pregled iz točke (i),

a)

podatki o ladji (ime, številka IMO itd.);

b)

datumi pregledov, vključno z morebitnimi dodatnimi in dopolnilnimi pregledi ter preverjanji;

c)

identifikacija priznanih organizacij, vključenih v postopek izdaje spričeval in klasifikacije ladij;

d)

identifikacija organa, ki je v skladu z določbami pomorske inšpekcije ladjo pregledal, in datumi pregledov;

e)

rezultat nadzornega pregleda pomorske inšpekcije (pomanjkljivosti: da ali ne; zadržanja: da ali ne);

f)

podatki o nezgodah;

g)

identifikacija ladij, ki so prenehale pluti pod zastavo zadevne države članice v zadnjih 12 mesecih.

—

stopnja zadržanj pomorske inšpekcije;

—

rezultati pregledov držav zastave; in

—

po potrebi kazalci uspešnosti za ugotavljanje, ali so struktura zaposlenih, sredstva in upravni postopki dovolj ustrezni, da lahko država zastave izvrši svoje obveznosti.

a)

določbe Dodatka II Resolucije IMO A.739(18) o smernicah za pooblaščanje organizacij, ki delujejo v imenu uprave, pri čemer se upoštevajo priloga, dodatki in priponke k IMO MSC/Okrožnici 710 in MEPC/Okrožnici 307 o vzorčnem sporazumu za pooblaščanje priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave.

b)

naslednje določbe o finančni odgovornosti:

c)

določbe o rednem preverjanju obveznosti, ki jih organizacije prevzemajo v imenu uprave, s strani uprave ali od uprave imenovanega nepristranskega zunanjega organa v skladu s členom 13(1);

d)

možnost naključnih in podrobnih inšpekcijskih pregledov ladij;

e)

določbe o obveznem sporočanju bistvenih informacij o njihovem klasificiranem ladjevju ter o spremembah, začasnih odvzemih in preklicih klasifikacije.

a)

za namene te direktive vključile naknadne spremembe mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij, povezanih s to direktivo, iz členov 2(d), 3(1) in 9(2), ki so začele veljati;

b)

spremenilo zneske iz točk (ii) in (iii) člena 9(2)(b).

(a)

V takem primeru država članic nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o svoji odločitvi in poda utemeljene razloge zanjo.

(b)

Komisija mora ob upoštevanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja oceniti razloge, ki jih država članica navede za začasni odvzem pooblastila priznani organizaciji.

(c)

Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 10(2) obvesti državo članico, ali je njena odločitev o začasnem odvzemu pooblastila zadostno upravičena zaradi resnega ogrožanja varnosti ali okolja. Če odločitev ni upravičena, Komisija od države članice zahteva preklic začasnega odvzema. Če je odločitev upravičena in je država članica v skladu s členom 8(1) omejila število organizacij, ki delujejo v njenem imenu, Komisija zaprosi državo članico, naj izda novo pooblastilo drugi priznani organizaciji, da nadomesti tisto, ki ji je bilo pooblastilo začasno odvzeto.