27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/91

1.1

EESO podpira delo Komisije na področju e-dostopnosti in jo poziva, da nadaljuje v tej smeri; ker pa gre za izredno pomembno temo, si pridržuje pravico do priprave dopolnilnega mnenja.

1.2

EESO meni, da mora Komisija sprejeti vrsto ukrepov na ravni EU s ciljem:

1.3

Sodelovanje organizacij civilne družbe je za izvajanje ustrezne politike e-dostopnosti pomembno, ker vpliva na spremljevalne ukrepe, zlasti ko gre za kodeks ravnanja in koregulacijo.

1.4

Podporni ukrepi bi morali biti usmerjeni v področja, ki lajšajo dostop do informacijske družbe invalidom in starejšim ljudem, tako da jih spodbujajo k uporabi novih tehnologij kot idealnega sredstva za uspešno vključevanje v družbo, izogibanje digitalni izključenosti ter izboljšanje kakovosti življenja.

1.5

Javne oblasti držav članic bi morale, po zgledu nadnacionalnih modelov, sprejeti različne podporne ukrepe, ki omogočajo financiranje sodelovanja organizacij invalidov in oseb v tretjem življenjskem obdobju v digitalnih okoljih in poenostavitev dostopa do njih.

2.1

Komisija je EESO poslala prošnjo za pripravo raziskovalnega mnenja o prihodnjem zakonskem okviru za e-dostopnost s poudarkom na dostopnosti za starejše ljudi.

Premagovanje tehničnih ovir in težav, s katerimi se srečujejo invalidi in druge skupine prebivalstva pri dostopu do informacijske družbe pod enakimi pogoji kot ostali, označujemo z izrazom „e-dostopnost“.Ta pojem je del širšega koncepta „e-vključevanja“, ki obravnava tudi druge vrste ovir, kot so ekonomske, geografske ali izobrazbene.

2.2

Glavni cilj je ugotoviti, katera vrsta sekundarne zakonodaje bi bila primerna za uresničitev cilja EU, ki je vzpostaviti popolnoma vključujočo družbo v sedanjih razmerah, za katere sta značilna hitro gospodarsko in družbeno prestrukturiranje.

2.3

Ta zakonodajni projekt je nedvomno popolnoma v skladu s pravnimi temelji, ki opredeljujejo evropske vrednote in načela, kot so člen 13 PES ali posebne navedbe udeležbe „vseh državljanov“ v demokratičnem življenju in družbenem napredku, ki jo najdemo, med drugim, v drugem in četrtem odstavku evropske ustavne pogodbe ter v njenih členih I-3-3, II-81 in II-86.

2.4

Poleg tega določena stališča in sklepi institucij in organov EU pomenijo že velik dosežek in kljub razpršenosti prispevajo k postopnemu oblikovanju politik EU, ki se aktivno zavzemajo za odpravo kakršnekoli diskriminacije ter za e-dostopnost. Mednje spadajo:

2.4.1

Komisija je leta 2005 objavila sporočilo „i-2010“ (3) z namenom vzpostaviti nov strateški okvir za evropsko informacijsko družbo, pozneje pa še sporočilo o e-dostopnosti (4), v katerem je predlagala vrsto političnih pobud za spodbujanje e-dostopnosti.

2.4.2

To sporočilo o elektronski ali digitalni dostopnosti konkretno izpostavlja tri različne načine soočanja s tem problemom:

Predvideno je bilo, da se dve leti po objavi sporočila Komisije naredi pregled in ugotovi, ali je mogoče, po potrebi, sprejeti dodatne ukrepe.

2.4.3

Odbor je o tem sporočilu sprejel mnenje (5), v katerem je obravnaval naslednje vidike: usklajeni standardi in interoperabilnost, javna naročila, certificiranje in testiranje tretjih oseb ali samoprijava, uporaba zakonodaje, e-vključenost in e-dostopnost, zakonodaja in novi strateški okvir za informacijsko družbo.

2.5

Tudi nedavna Resolucija Sveta z dne 22. marca 2007 o strategiji za varno informacijsko družbo v Evropi v šesti točki izpostavlja: „Posebno pozornost je treba nameniti uporabnikom s posebnimi potrebami ali slabo ozaveščenostjo o omrežju in vprašanjih na področju varnosti informacij,“ med katere spadajo starejši ljudje.

3.1

EESO je z velikim zanimanjem sprejel prošnjo Komisije za pripravo tega raziskovalnega mnenja in podpira stališče, da je za ukrepe EU v prid vključevanju v informacijsko družbo sicer potreben globalni pristop, toda ustrezno vključevanje določenih družbenih skupin, kot so na primer starejši ljudje in invalidi, zahteva posebno pozornost (6).

Poleg tega si EESO, zaradi velikega pomena teme, ki je predmet tega mnenja, pridržuje pravico do priprave dopolnilnega ali dodatnega mnenja.

3.1.1

Poleg tega je to popolnoma v skladu s točko 8 ministrske izjave iz Rige (7), ki pravi: „Da bi se prepričljivo lotili e-vključevanja, bi bilo treba do leta 2010 za polovico zmanjšati razliko med sedanjo povprečno rabo interneta med prebivalci ter rabo interneta med starejšimi ljudmi, invalidi, ženskami, skupinami ljudi z nižjo ravnjo izobrazbe, brezposelnimi ter prebivalci ‚manj razvitih‘ območij.“

EESO meni, da je zaradi velikih političnih in socialnih sprememb v zadnjih letih ukrepanje EU v korist e-dostopnosti prednostna naloga, da bi dostop do IKT v okviru javnih storitev postal državljanska pravica.

Takšno ukrepanje EU bi moralo združevati zakonodajni instrument, ki bi utrdil obstoječo zakonodajo, in sprejetje ostalih neobvezujočih ukrepov na različnih političnih področjih, glede na to, da posredovanje EU predstavlja dodano vrednost.

EESO podpira posredovanje EU, ker:

3.2

Glede pravne podlage za zakonodajo, ki bi urejala vprašanja e-dostopnosti, bi se bilo dobro opreti:

Pri tem pa ne bi smeli ogrožati horizontalne razsežnosti vprašanj, ki se nanašajo na e-dostopnost.

3.2.1

Na žalost pa evropska ustavna pogodba ne velja in teh aktov ne bo mogoče sprejemati v skladu z njenim členom III-124(1), ki zahteva soglasje Sveta „po pridobitvi odobritve Evropskega parlamenta“. Veljavni člen 13 PES predvideva zgolj njihovo sprejetje s soglasjem Sveta „po posvetovanju z Evropskim parlamentom“, kar onemogoča širšo demokratično razpravo in večjo legitimnost aktov EU, ki se sprejemajo v postopku soodločanja.

3.2.2

Kljub temu pa je izrecno predvideno sprejemanje teh določb s soglasjem Sveta primerno zlasti zato, ker morajo vsi predpisi na tem področju spoštovati načelo subsidiarnosti. Soglasna podpora vlad EU torej logično pomeni, da bodo njihove nacionalne uprave učinkoviteje udeležene pri izvajanju in notranjem razvijanju teh ukrepov. Pomeni pa tudi, da se te določbe ne bodo omejevale zgolj na odpravo obstoječih ovir na tem področju, temveč bodo tudi dejansko prispevale k vključevanju, v skladu s proaktivnim značajem, ki ga morajo imeti ukrepi Skupnosti, ki temeljijo na členih 13 in 95 PES.

3.2.3

Zato bi bila ustrezna oblika zakonodaje direktiva, glede na velik diskrecijski manevrski prostor, ki ga imajo običajno države članice pri izbiri ustreznih sredstev za dosego ciljev na nadnacionalni ravni.

3.3

Konkretna vsebina prihodnjega zakonskega okvira Skupnosti pa mora, med drugimi, nujno vključevati tudi naslednje cilje, med katerimi je treba razlikovati splošne in posebne.

3.4

Med splošnimi cilji bi bilo treba predvideti naslednje ukrepe:

3.4.1

Po eni strani bodo organi Skupnosti in držav članic v skladu s svojimi pristojnostmi vzpostavili merila za delovanje podjetij, ki na notranjem trgu delujejo v sektorju IKT, zlasti na področju standardizacije, ter poskrbeli, da se bodo ta merila upoštevala.

3.4.2

V mejah možnosti se bodo ta merila nanašala na skupno trgovinsko politiko, tako da koristi e-dostopnosti ne bodo imele le evropske razsežnosti, temveč tudi univerzalno; poleg tega pa bodo izdelani posebni kodeksi ravnanja, prilagojeni potrebam vsake od ogroženih skupin, s čimer naj bi razvili kulturo družbene odgovornosti podjetij na tem področju.

3.4.3

Po drugi strani pa je treba glavne akterje civilne družbe povezati s področjem tehnoloških inovacij ter širjenja dobrih praks pri dostopu in uporabi IKT, s pomočjo vzpostavljanja transnacionalnih omrežij, ki bi povezovala univerzitetne raziskovalne ustanove z raziskovalnimi središči podjetij tega sektorja. Med drugimi ukrepi bi bilo treba za te namene uvesti letne projekte, ki bi jih sofinancirale EU in nacionalne uprave, ter spodbujati kulturo odličnosti na področju raziskav, vključno z uvedbo evropske nagrade za kakovost novih tehnologij, ki spodbujajo e-vključenost.

3.5

Med posebnimi cilji bi bilo treba predvideti naslednje ukrepe:

4.1

V starostni piramidi prebivalstva se delež ljudi starejših od 65 let vedno bolj povečuje. Glavni razlogi za ta pojav so nizka stopnja rodnosti, izboljšanje kakovosti življenja in daljšanje pričakovane življenjske dobe. Zato so predsedstva Sveta staranje prebivalstva vključila med točke, ki jih je treba obravnavati v okviru skupnih programov predsedstev.

4.2

V sodobni družbi določeni dejavniki, na primer izginjanje širše družine in pojav enostarševke družine, spodbujajo trend, da starejši ljudje ostajajo sami. Informacijska družba prinaša nove možnosti za odpravo družbene izoliranosti s spodbujanjem ukrepov za zmanjševanje obstoječe digitalne vrzeli.

Ta je posebej očitna pri e-dostopnosti. V skladu z ministrsko izjavo iz Rige, ki je bila soglasno sprejeta, v Evropi le 10 % oseb, starejših od 65 let, uporablja internet.

4.3

Poleg splošnega dostopa do interneta je za spodbujanje socialne vključenosti starejših ljudi in invalidov v informacijsko družbo treba predlagati – ob spoštovanju načela subsidiarnosti – horizontalne socialne politike, ki bi zagotavljale enakost in izboljšanje kakovosti življenja z izboljšanjem storitev in spodbujanjem vključevanja starejših v informacijsko družbo ter odpravo ovir za digitalno izobraževanje in brezplačno programsko opremo.

Enostavnejši dostop do informacijske družbe za starejše in invalide lahko spodbudi njihovo intelektualno dejavnost in jim olajša življenje po zaslugi naslednjih storitev:

EESO poudarja pomen IKT, ki s spodbujanjem udeležbe starejših in invalidov v gospodarskem in socialnem življenju prek njihovih predstavniških organizacij lahko prispeva k izboljšanju sedanjega položaja v EU. Sodelovanje akterjev organizirane civilne družbe je lahko odločilnega pomena na področjih, kot so koregulacija, priprava kodeksov ravnanja ali družbena odgovornost podjetij.

4.4

EESO meni, da bi bilo treba sprejeti podporne ukrepe, usmerjene v področja, ki lajšajo dostop do informacijske družbe invalidom in starejšim ljudem, tako da jih spodbujajo k uporabi novih tehnologij kot idealnega sredstva za uspešno vključevanje v družbo, izogibanje digitalni izključenosti ter izboljšanje kakovosti življenja. Konkretno gre za:

4.5

Uporaba načel OZN, ki se nanašajo na ljudi v tretjem življenjskem obdobju, v politikah, ki jih razvija EU, bi lahko s spodbujanjem dostopa do izobraževalnih programov in prilagojenih usposabljanj okrepila ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

4.6

V okviru revizije „novega pristopa“, ki jo bo opravila Komisija, bi bilo treba upoštevati potrebe starejših ljudi, da bi poenostavili storitve, ki jih ponujajo novo nastajajoči izdelki, na področju standardizacije pa bi morali organi za standardizacijo in industrija upoštevati te okoliščine na svojih področjih delovanja.

4.7

Z vidika varstva okolja je zanimivo povečati uporabo digitalnih tehnologij, ki prispevajo k omejitvi potovanj z omogočanjem določenih storitev na kraju samem. Komisija bi morala ta potencial izkoristiti in v prihodnje predlagati še bolj ambiciozne nadnacionalne ukrepe v korist e-dostopnosti.