Akt o interoperabilni Evropi

KLJUČNE TOČKE

Cilji

Uredba:

• vzpostavlja jasen pravni okvir za podporo interoperabilnosti vseevropskih digitalnih javnih storitev na različnih upravnih ravneh in v različnih sektorjih;
• spodbuja digitalno preobrazbo javnih uprav s ciljem doseči popolnoma interoperabilne javne storitve do leta 2030;
• izboljšuje povezljivost in vključenost, s ciljem zagotoviti, da prednosti digitalne preobrazbe dosežejo podeželska in oddaljena območja.

Ocena interoperabilnosti in rešitve za izmenjavo

Subjekti EU in organi javnega sektorja so zadolženi za:

• izvedbo ocene interoperabilnosti pred uvedbo novih ali spremenjenih digitalnih sistemov;
• ocenjevanje učinkov takih novih ali spremenjenih digitalnih sistemov na čezmejno interoperabilnost;
• opredeljevanje in posvetovanje z deležniki, ki jih to zadeva;
• ugotavljanje ovir ter predlaganje rešitev za čezmejne digitalne javne storitve ter
• izmenjavo interoperabilnostnih rešitev – sredstva, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in ki omogočajo čezmejno interoperabilnost, kot so okviri, smernice, referenčne strukture, tehnične specifikacije, standardi, storitve in aplikacije ter izvorna koda.

Doseganje evropske interoperabilnosti

Evropska komisija:

• vzpostavi portal interoperabilne Evrope, ki bo omogočal dostop do interoperabilnostnih rešitev, spodbujal izmenjavo znanja in podpiral digitalno preobrazbo javnega sektorja;
• na portalu objavlja interoperabilne evropske rešitve in evropski okvir interoperabilnosti (EIF) ter zagotavlja, da so dostopne, strojno berljive in jih je mogoče ponovno uporabiti.

Podpora in usposabljanje na področju upravljanja interoperabilne Evrope

Odbor za interoperabilno Evropo, ustanovljen z uredbo:

• sestoji iz predstavnikov vseh držav članic in Komisije;
• razvija EIF, ki vsebuje priporočila za pravno, organizacijsko, semantično in tehnično interoperabilnost;
• priporoča rešitve interoperabilne Evrope, ki se nato objavijo na portalu;
• omogoča strateško sodelovanje in svetuje pri uporabi uredbe;
• sprejema smernice in predlaga ukrepe za izboljšanje interoperabilnosti javnega sektorja.

Odbor lahko Komisiji predlaga naslednje:

• podporne projekte za izvajanje, ki organom javnega sektorja pomagajo pri izvajanju digitalne politike in zagotavljanje čezmejne interoperabilnosti;
• inovacijske ukrepe za podporo razvoju in uvajanju inovativnih interoperabilnostnih rešitev;
• interoperabilnostne regulativne peskovnike za spodbujanje inovacij, lajšanje čezmejnega sodelovanja in podporo evropskih ekosistemom GovTech, s strogimi smernicami za obdelavo podatkov in odgovornost udeležencev.

Usposabljanje in pregled

• Komisija ob pomoči odbora zagotavlja: gradivo za usposabljanje in tečaje o interoperabilnosti, vključno s programi certificiranja za spodbujanje najboljših praks in kvalifikacij.
• Prostovoljni mehanizem za medsebojni strokovni pregled podpira organe javnega sektorja pri uvajanju rešitev interoperabilne Evrope in izvajanju ocenjevanja.

Skupnost interoperabilne Evrope

• Sestavljena je iz javnih in zasebnih deležnikov ter odboru zagotavlja strokovno znanje in nasvete.
• Vsaka država članica imenuje pristojne organe in enotno kontaktno točko, odgovorno za uporabo in usklajevanje uredbe.
• Subjekti EU, vključeni v vseevropske digitalne javne storitve, imenujejo koordinatorja za interoperabilnost za zagotavljanje skladnosti in podpore.

Načrtovanje in spremljanje

• Odbor sprejme letni program interoperabilne Evrope za usklajevanje prednostnih nalog za razvoj čezmejne interoperabilnosti.
• Komisija spremlja in poroča o napredku vseevropskih digitalnih javnih storitev, s poudarkom na čezmejni interoperabilnosti, izvajanju EIF in razvoju odprtokodnih rešitev.
• Letna poročila se predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije.

Proračun

Splošni proračun EU krije stroške, povezane z razvojem in vzdrževanjem portala interoperabilne Evrope ter podpornimi ukrepi.