Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Pristop EU k Istanbulski konvenciji

Pristop EU k Istanbulski konvenciji

POVZETEK:

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima Istanbul, 11.V.2011

Sklep (EU) 2017/865 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

Sklep (EU) 2017/866 o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva azil in nevračanje

Sklep (EU) 2023/1075 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije

Sklep (EU) 2023/1076 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja

KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEH SKLEPOV?

  • Namen Istanbulske konvencije je ustvariti pravni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja in obravnava:
    • pravne ukrepe za inkriminacijo različnih oblik nasilja nad ženskami;
    • storitve zaščite in podpore žrtvam;
    • nasilje na podlagi spola v okviru migracij in azila.
  • Sklepa (EU) 2017/865 in 2017/866 pooblaščata Evropsko unijo (EU) za podpis konvencije.
  • Sklepa (EU) 2023/1075 in 2023/1076 ratificirata konvencijo v imenu EU. EU zdaj zavezujejo ambiciozna in celovita pravila za preprečevanje in boj proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini na področjih pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, azilu in nevračanju ter v zvezi z njenimi institucijami in javno upravo.
  • Šest držav članic EU, ki same še niso ratificirale konvencije, bo zavezoval le pravni red EU, ki konvencijo izvaja. Vse druge zadeve, ki jih zajema konvencija, ostajajo v pristojnosti držav članic. Da bi zagotovili popolno zaščito konvencije za ženske v teh šestih državah članicah, bi morale slednje same ratificirati konvencijo poleg EU.

KLJUČNE TOČKE

Definicije, ki se uporabljajo v konvenciji

  • Nasilje nad ženskami: razumemo kot kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter se nanaša na vsa dejanja nasilja na podlagi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljni odvzem prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju.
  • Nasilje v družini: pomeni vsako dejanje fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec še prebiva ali je prebival z žrtvijo.
  • Spol: razumemo kot družbeno konstruirane vloge, vedenja, dejavnosti in lastnosti, za katere določena družba meni, da so primerne za ženske in moške.
  • Nasilje nad ženskami na podlagi spola: je nasilje, usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali ki nesorazmerno prizadene ženske.

Cilji

Konvencija si prizadeva za:

  • zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja ter preprečevanje, preganjanje in odpravljanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini;
  • pomoč pri odpravljanju diskriminacije žensk in spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, vključno z opolnomočenjem žensk;
  • oblikovanje celovitega okvira, politik in ukrepov za zaščito in pomoč žrtvam;
  • spodbujanje mednarodnega sodelovanja v zvezi s tem vprašanjem;
  • zagotavljanje podpore organizacijam in organom kazenskega pregona pri medsebojnem sodelovanju pri odpravljanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini;
  • vzpostavitev nadzornega mehanizma za zagotovitev učinkovitega izvajanja ukrepov.

Temeljne pravice, enakost in nediskriminacija

Podpisnice morajo sprejeti zakonodajne ukrepe za spodbujanje in zaščito pravice vsakogar, zlasti žensk, do življenja brez nasilja v javnosti in zasebno, vključno z:

  • obsodbo in prepovedjo vseh oblik diskriminacije žensk;
  • odsevom načela enakosti med moškimi in ženskami v njihovih nacionalnih ustavah;
  • odpravo zakonov in praks, ki diskriminirajo ženske.

Preprečevanje

Preprečevanje vključuje izkoreninjenje predsodkov, običajev, tradicij in drugih praks, ki temeljijo na konceptu o manjvrednosti žensk ali stereotipnih vlogah žensk in moških, vključno s pomočjo:

  • izobraževanja;
  • usposabljanja za ozaveščanje;
  • strokovnega usposabljanja;
  • intervencijskih programov in zdravljenja;
  • sodelovanjem zasebnega sektorja in medijev.

Zaščita in podpora

Pogodbenice konvencije morajo zaščititi žrtve pred vsemi nadaljnjimi dejanji nasilja z izpolnjevanjem obveznosti poročanja in žrtvam zagotoviti:

  • ustrezne informacije;
  • splošne in strokovne podporne storitve;
  • pomoč pri individualnih in kolektivnih pritožbah;
  • zatočišča;
  • telefonske linije za pomoč;
  • podporo žrtvam spolnega nasilja;
  • zaščito in podporo otrokom, ki so priče nasilja.

Pravna sredstva

Podpisnice morajo žrtvam zagotoviti pravna sredstva zoper storilce in zoper državne organe, ki ne izpolnijo svoje dolžnosti preprečevanja in zaščite (kadar je to v okviru njihovega področja uporabe), vključno z obravnavanjem naslednjega:

  • civilne tožbe in pravna sredstva;
  • nadomestila;
  • skrbništvo nad otroki, pravice do obiskov in varnost;
  • civilne posledice prisilne poroke;
  • psihično in fizično nasilje;
  • zalezovanje;
  • spolno nasilje, vključno s posilstvom;
  • pohabljanje ženskih spolnih organov;
  • prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija;
  • spolno nadlegovanje;
  • zločini iz „časti“;
  • sankcije.

Preiskava, pregon, procesno pravo in zaščitni ukrepi

Obravnavana vprašanja vključujejo:

  • takojšnje odzivanje, preprečevanje in zaščito;
  • oceno in obvladovanje tveganj;
  • nujne odredbe o sodni prepovedi, prepovedi približevanja in zaščiti;
  • pravno pomoč;
  • podaljšanje zastaralnega roka.

Migracije in azil

Obravnavana vprašanja vključujejo:

  • status prebivališča;
  • prošnje za azil na podlagi spola;
  • nevračanje.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Konvencija je bila v imenu EU podpisana , postopek pa je bil zaključen z deponiranjem dveh listin o odobritvi , s čimer je konvencija za EU začela veljati .

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

GLAVNI DOKUMENTI

Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima Istanbul, 11.V.2011 (UL L 143I, , str. 7).

Sklep Sveta (EU) 2017/865 z dne o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 131, , str. 11).

Sklep Sveta (EU) 2017/866 z dne o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva azil in nevračanje (UL L 131, , str. 13).

Sklep Sveta (EU) 2023/1075 z dne o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, kar zadeva institucije in javno upravo Unije (UL L 143I, , str. 1).

Sklep Sveta (EU) 2023/1076 z dne o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima glede zadev na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah ter azila in nevračanja (UL L 143I, , str. 4).

Zadnja posodobitev

Top