Mednarodne kulturne povezave – strategija EU

KLJUČNE TOČKE

Kultura ni povezana samo z umetnostjo in literaturo. Vključuje tudi širok spekter dejavnosti, ki segajo od medkulturnega dialoga¹ do turizma, od izobraževanja in raziskovanja do ustvarjalnega sektorja, od varstva kulturne dediščine do spodbujanja novih tehnologij ter od obrtniških del do razvojnega sodelovanja.

Ima tudi pomembno vlogo v zunanji politiki EU, kjer se kulturno sodelovanje bori proti stereotipom in predsodkom, dialog pa lahko prepreči konflikte in olajša spravo. Pomaga pri odzivanju na globalne izzive, kot so integracija beguncev, boj proti nasilni radikalizaciji in varstvo svetovne kulturne dediščine.

Kultura je lahko tudi instrument za zagotavljanje socialnih in gospodarskih koristi, kot so udejstvovanje državljanov in prihodki iz turizma, v EU in zunaj nje.

Strategija temelji na predhodnih sporočilih o kulturi in mednarodnih odnosih EU ter vlogi kulture v razvojnem sodelovanju EU in ju posodablja, osredotoča pa se na krepitev kulturnega sodelovanja na treh glavnih področjih:

• spodbujanje trajnostnega socialnega in gospodarskega razvoja s krepitvijo kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter podpiranjem vloge lokalnih organov. Primeri tega ukrepanja so:
  • program ustvarjalnih mrež azijsko-evropske fundacije;
  • podpora EU v južnem Sredozemlju projektu za razvoj grozdov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju z Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO);
  • Evropska mreža ustvarjalnih vozlišč, ki vključuje vse države, sodelujoče v programu „Ustvarjalna Evropa“ (vključno z Gruzijo, Moldavijo, Srbijo, Turčijo in Ukrajino).
• spodbujanje miroljubnih odnosov med skupnostmi in narodi z različnimi verskimi prepričanji. Dialog lahko pripomore k spodbujanju pravičnih, mirnih in vključujočih družb, ki spoštujejo človekove pravice in upoštevajo lokalne dovzetnosti, z ukrepi, ki so prilagojeni posebnim kulturnim okvirom in interesom. Ti vključujejo:
  • programe za spodbujanje kulture v okviru vzhodnega partnerstva, ki vključujejo Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino;
  • podpiranje Fundacije Anne Lindh in njene mreže organizacij v 42 državah Unije za Sredozemlje.

• izboljšanje sodelovanja na področju kulturne dediščine s spodbujanjem raziskovanja, boja proti trgovanju s kulturnimi dobrinami in spodbujanjem zaščite območij kulturne dediščine. Z obnavljanjem in spodbujanjem kulturne dediščine se krepita turizem in gospodarska rast. Primeri vključujejo:
  • raziskovanje v okviru pobude Obzorje 2020 za nove rešitve za ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, ki je ogrožena zaradi podnebnih sprememb, pri tem pa lahko sodelujejo tudi tretje države;
  • boj proti trgovanju s kulturno dediščino, vključno s podpiranjem usposabljanja carinikov, ki nadzorujejo meje, za spodbujanje hitrega prepoznavanja ukradenih artefaktov;
  • sodelovanje z Unescom za vzpostavitev mehanizma za hitro odzivanje za zaščito območij kulturne dediščine. Tudi regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji bo prispeval k varstvu kulturne dediščine in spodbujanju kulturne raznolikosti.

Sodelovanje EU na področju kulture vključuje EU in države v razvoju, okrepiti pa ga je mogoče z:

• združevanjem virov in sodelovanjem s tretjimi državami;
• boljšim sodelovanjem z nacionalnimi kulturnimi inštituti v EU;
• krepitvijo uporabe veleposlaništev EU v tretjih državah (delegacije);
• ustanovitvijo evropskih kulturnih hiš, ki bodo zagotavljale storitve lokalnemu prebivalstvu, sodelovale v skupnih projektih in omogočale štipendiranje ter izmenjave na kulturnem in izobraževalnem področju;
• skupnimi kulturnimi dogodki EU;
• usmerjenostjo v strateške mednarodne partnerje;
• izmenjavami študentov, raziskovalcev in diplomantov med EU in tretjimi državami.

Kulturno strategijo je mogoče spodbujati z uporabo obstoječih virov, kot so:

• instrument partnerstva (instrument EU za ozaveščanje);
• evropski instrument za demokracijo in človekove pravice;
• instrument za prispevanje k stabilnosti in miru;
• program Ustvarjalna Evropa (spodbujanje kulturne dediščine);
• politika širitve EU (vključuje kulturne politike);
• evropska sosedska politika (odnosi s 16 sosednjimi državami);
• instrument razvojnega sodelovanja;
• Sporazum iz Cotonouja (sodelovanje EU z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami).