Sporazum iz Cotonouja

KLJUČNE TOČKE

Glavna načela

Sporazum iz Cotonouja je tesno partnerstvo, ki temelji na vrsti načel:

• partnerji v sporazumu so enakopravni;
• države AKP določajo svoje razvojne politike;
• sodelovanje ne poteka samo na ravni vlad: svojo vlogo imajo tudi parlamenti, lokalni organi, civilna družba, zasebni sektor ter gospodarski in socialni partnerji;
• Ureditve in prednostne naloge sodelovanja se razlikujejo glede na vidike, kot je razvojna stopnja držav.

Organizacija

Skupne institucije podpirajo izvajanje Sporazuma iz Cotonouja.

• Svet ministrov AKP–EU, ki mu pomaga Odbor veleposlanikov:
  • vodi politični dialog ter
  • sprejema smernice politike in
  • odločitve, potrebne za izvajanje sporazuma.
• Svet vsako leto predloži Skupni parlamentarni skupščini AKP–EU poročilo o napredku. Ta svetovalni organ pripravlja priporočila o doseganju ciljev sporazuma.
• Skupni trgovinski odbor ministrov držav AKP–EU razpravlja o trgovinskih vprašanjih, ki zadevajo vse države AKP. Spremlja pogajanja in izvajanje sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Preučuje tudi vpliv večstranskih trgovinskih pogajanj na trgovino med državami AKP in EU ter razvoj gospodarstev držav AKP.
• Odbor držav AKP in EU za sodelovanje pri financiranju razvoja preučuje izvajanje sodelovanja pri financiranju razvoja ter spremlja napredek.

Politična razsežnost

Pomembna je politična razsežnost Sporazuma iz Cotonouja, ki vključuje:

• celovit politični dialog o nacionalnih, regionalnih in globalnih vprašanjih,
• spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel;
• razvoj mirovnih politik, preprečevanje in reševanje konfliktov,
• obravnavanje vprašanj glede migracij in varnosti, vključno z bojem proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje.

Dejavnosti

Sporazum vključuje dejavnosti sodelovanja za spodbujanje:

• gospodarskega razvoja s poudarkom na industrijskem, kmetijskem ali turističnem sektorju v državah AKP;
• družbenega in človekovega razvoja s ciljem izboljšati storitve na področju zdravja, izobraževanja in prehrane ter
• regionalnega sodelovanja in povezovanja s ciljem podpreti in širiti trgovino med državami AKP.

Te dejavnosti se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada in od 2021 s strani instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.

Sporazum je skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije in omogoča državam AKP, da v polni meri sodelujejo v mednarodni trgovini.

Revizija sporazuma

Sporazum je bil podpisan leta 2000.

Nazadnje je bil revidiran leta 2017 s Sklepom (EU) 2017/435. Sporazum je bil leta 2010 prilagojen, da bi se osredotočal na vprašanja, kot so:

• podnebne spremembe,
• prehransko varnost,
• HIV/AIDS,
• trajnost ribištva,
• krepitev varnosti v šibkih regijah in
• doseganje razvojnih ciljev tisočletja (ki jih je leta 2016 nadomestilo 17 ciljev trajnostnega razvoja).

Pogajanja o novem sporazumu so se začela septembra 2018.

Leta 2016 je bilo sprejeto sporočilo o obnovljenem partnerstvu za obdobje po letu 2020. Sporočilo:

• gradi na agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030;
• podpira globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU, ki zagotavlja strateške smernice o zunanjih interesih in ambicijah EU;
• je skladno z evropskim soglasjem o razvoju.