1.

Ali je s pravico oškodovanca do popolne odškodnine zaradi protikonkurenčnega ravnanja, kot izhaja iz člena 101 PDEU in sodne prakse, v kateri je razlagan, združljiva ureditev iz člena 394.2 LEC [Ley de Enjuiciamiento Civil; zakon o civilnem postopku], v skladu s katero je mogoče temu oškodovancu naložiti plačilo dela stroškov postopka, in sicer v odvisnosti od višine zneskov, ki so bili neupravičeno plačani kot cenovni pribitek in ki mu jih je treba povrniti na podlagi delne ugoditve njegovemu odškodninskemu zahtevku, ki se uveljavlja na podlagi zatrjevanega obstoja kršitve konkurenčnega prava in vzročne zveze med to kršitvijo in nastankom škode, ki se v postopku nedvomno ugotovi, oceni in prizna?

2.

Ali lahko nacionalno sodišče v okviru svoje pristojnosti za oceno zneska škode njeno višino zato, ker ugotovi obstoj asimetrije informacij ali nepremostljivih težav za ocenjevanje, zaradi katerih ne bi smela biti okrnjena pravica oškodovanca do popolne odškodnine zaradi protikonkurenčne prakse, kot izhaja iz člena 101 PDEU in njegove povezave s členom 47 Listine, oceni subsidiarno in samostojno, in to tudi, če je oseba, oškodovana zaradi kršitve konkurenčnega prava, pri kateri je šlo za vzpostavitev kartela, ki je omogočal cenovne pribitke, med postopkom imela dostop do podatkov, ki jih je sama tožena stranka uporabila kot podlago za izvedensko študijo, ki jo je predložila, da bi izključila obstoj škode, ki jo je treba povrniti?

3.

Ali lahko nacionalno sodišče v okviru svoje pristojnosti za presojo zneska škode njeno višino zato, ker ugotovi obstoj asimetrije informacij ali nepremostljivih težav za ocenjevanje, zaradi katerih ne bi smela biti okrnjena pravica oškodovanca do popolne odškodnine zaradi protikonkurenčnega ravnanja, kot izhaja iz člena 101 PDEU in njegove povezave s členom 47 Listine, oceni subsidiarno in samostojno, in to tudi, če oseba, oškodovana zaradi kršitve konkurenčnega prava, pri kateri je šlo za vzpostavitev kartela, ki je omogočal cenovne pribitke, odškodninski zahtevek uveljavlja zoper enega od naslovnikov upravne odločbe, ki solidarno odgovarja za to škodo, vendar proizvoda oziroma storitve, ki ga oziroma jo je oškodovanec kupil, ni tržil?