1.

Ali se tako imenovana merila Bristol-Myers Squibb (1), ki jih je Sodišče oblikovalo v svoji sodni praksi v zvezi s ponovnim pakiranjem in ponovnim označevanjem v primerih vzporednega uvoza, zlasti pa tako imenovan pogoj nujnosti, uporabijo tudi, če gre za ponovno pakiranje ali ponovno označevanje blaga, ki ga je v državi članici dal na trg imetnik znamke oziroma je bilo dano na trg z njegovim soglasjem in ki je namenjeno nadaljnji prodaji v isti državi članici?

2.

Ali se, če je imetnik znamke pri dajanju steklenice, ki vsebuje ogljikov dioksid, na trg to steklenico opremil s svojo znamko, ki je nameščena na etiketi steklenice in tudi vgravirana na vratu steklenice, uporabijo zgoraj navedena merila Bristol-Myers Squibb, zlasti pa tako imenovan pogoj nujnosti, tudi takrat, če tretja oseba steklenico napolni z ogljikovim dioksidom z namenom nadaljnje prodaje, odstrani originalno etiketo in jo zamenja z etiketo, na kateri je njena označba, hkrati pa je znamka tistega, ki je steklenico dal na trg, še naprej vidna v obliki gravure na vratu steklenice?

3.

Ali je mogoče v zgoraj opisanem primeru zastopati stališče, da odstranitev in zamenjava etikete, ki vsebuje znamko, načeloma ogrožata funkcijo znamke kot dokaza o izvoru steklenice, ali pa je glede na možnost uporabe pogojev ponovnega pakiranja in ponovnega označevanja pomembna okoliščina, da:

4.

Ali lahko, če se odstranitev in zamenjava etikete na steklenicah CO2 presoja v skladu s pogojem nujnosti, naključno poškodovanje etikete na steklenicah ali to, da se ta odlepi s steklenic, ki jih je na trg dal imetnik znamke, ali pa to, da jih je prejšnji polnilec že odstranil in zamenjal, pomeni okoliščino, zaradi katere se redna zamenjava etiket z etiketami polnilca šteje za nujno za dajanje ponovno napolnjenih steklenic na trg?