This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52025PC0042
Recommendation for a COUNCIL DECISION authorising the European Commission to participate, on behalf of the European Union, in the negotiations of the international instrument setting up the International Claims Commission for Ukraine
Priporočilo SKLEP SVETA o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
Priporočilo SKLEP SVETA o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
COM/2025/42 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 4.2.2025
COM(2025) 42 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
S tem priporočilom Komisija zaprosi Svet za pooblastilo za začetek pogajanj o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: instrument o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke), ki bo pristojna za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih, ki so vpisani v register škode, povzročene med agresijo Ruske federacije v Ukrajini, ter za določitev odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih.
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Generalna skupščina Združenih narodov je 14. novembra 2022 sprejela Resolucijo ES-11/5 1 (v nadaljnjem besedilu: resolucija Generalne skupščine ZN) z naslovom Nadaljnja pravna sredstva in reparacije za agresijo proti Ukrajini, v kateri je navedla, da mora Ruska federacija odgovarjati za vse kršitve mednarodnega prava v Ukrajini ali proti njej, vključno z agresijo, ki je kršitev Ustanovne listine Združenih narodov, pa tudi za vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic, ter da mora nositi pravne posledice vseh svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z nadomestilom za škodo, ki so jo ta dejanja povzročila.
Navedena resolucija nadalje priznava, da je treba v sodelovanju z Ukrajino vzpostaviti mednarodni mehanizem za nadomestilo za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica dejanj Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, ter priporoča, naj države članice v sodelovanju z Ukrajino vzpostavijo mednarodni register škode, ki naj služi kot evidenca v obliki dokumentiranih dokazov in informacij za odškodninske zahtevke v zvezi s škodo, izgubo ali poškodbami, ki so jih vsem zadevnim fizičnim in pravnim osebam ter državi Ukrajini povzročila dejanja Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, z registrom pa bi tudi spodbujali in usklajevali zbiranje dokazov.
V skladu z resolucijo Generalne skupščine ZN so države sprejele postopen pristop in se odločile, da najprej vzpostavijo register, nato pa ostala elementa odškodninskega mehanizma, in sicer komisijo za odškodninske zahtevke in odškodninski sklad. Na tem pristopu temelji statut registra, v katerem je navedeno, da je register, vključno z njegovo digitalno platformo z vsemi dokumentiranimi podatki o zahtevkih in dokazih, mišljen kot prvi sestavni del odškodninskega mehanizma, ki bo vzpostavljen z ločenim mednarodnim instrumentom v sodelovanju z Ukrajino 2 .
Odbor ministrov Sveta Evrope je 12. maja 2023 sprejel resolucijo o vzpostavitvi razširjenega delnega sporazuma o registru škode, povzročene med agresijo Ruske federacije v Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: register škode ali register) 3 .
Register škode, napovedan na četrtem vrhu voditeljev držav in vlad Sveta Evrope v Reykjaviku (16. in 17. maja 2023), predstavlja evidenco v obliki dokumentiranih dokazov in informacij za odškodninske zahtevke v zvezi s škodo, izgubo ali poškodbami, ki so jih od 24. februarja 2022 vsem zadevnim fizičnim in pravnim osebam na ozemlju Ukrajine ter državi Ukrajini povzročila dejanja Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej.
Unija se je razširjenemu delnemu sporazumu o registru škode kot ustanovna pridružena članica pridružila s sklepom Komisije, sprejetim 11. maja 2023 v skladu s členom 212 PDEU 4 . Svet je 22. julija 2024 sprejel sklep o spremembi statusa Unije iz pridružene članice v udeleženko 5 , s čimer je ponovno poudaril trdno zavezanost Unije dejavnostim registra, med drugim s plačilom obveznega letnega prispevka.
Svet Evrope in ustanovitelji registra so z vzpostavitvijo registra škode izvedli resolucijo Generalne skupščine ZN.
Na ministrski konferenci o ponovni vzpostavitvi pravičnosti za Ukrajino, ki je potekala 2. aprila 2024 in na kateri je register uradno začel delovati, so se zainteresirane države dogovorile, da bodo v doglednem času organizirale sestanek za razpravo o osnutku instrumenta o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke kot naslednjem koraku k vzpostavitvi odškodninskega mehanizma za Ukrajino.
Sekretariat registra škode je nato pripravil predhodni osnutek instrumenta o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke (v nadaljnjem besedilu: (osnutek instrumenta) ter skupaj z Ukrajino in Nizozemsko organiziral pripravljalne sestanke za izmenjavo predhodnih stališč o osnutku in njegovih revidiranih različicah, ki so potekali 9. in 10. julija 2024, 12. in 13. septembra 2024, 13. do 15. novembra 2024 in 28. do 30. januarja 2025. Na sestanke je bilo povabljenih 94 držav, ki so glasovale za navedeno resolucijo Generalne skupščine ZN. Na teh sestankih so bile delegacije pozvane, naj zahtevajo mandat za sodelovanje na prihodnji diplomatski konferenci za sprejetje in podpis instrumenta o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke, ki je lahko v obliki pravno zavezujočega mednarodnega instrumenta.
V skladu z ustreznimi določbami osnutka instrumenta naj bi bila komisija za odškodninske zahtevke upravni organ, pristojen za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih ter za določitev zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih. V ta namen osnutek instrumenta predvideva, da se delo registra kot tudi infrastruktura in viri za njegovo administrativno povečanje prenesejo na komisijo za odškodninske zahtevke.
Osnutek instrumenta je bil pripravljen ob upoštevanju, da še ni soglasja glede institucionalnega okvira prihodnje komisije za odškodninske zahtevke ali glede njenega delovanja in upravljanja. Na dosedanjih pripravljalnih sestankih so sodelujoče države razpravljale o naslednjih možnostih za ustanovitev komisije za odškodninske zahtevke: (i) pod pokroviteljstvom Sveta Evrope s konvencijo Sveta Evrope; (ii) s samostojnim mednarodnim instrumentom o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke; (iii) s samostojnim mednarodnim instrumentom o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke, ki bi se opirala na administrativno podporo Sveta Evrope (t. i. hibridni model). Uradna pogajanja o instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke naj bi se začela do marca 2025.
Cilj tega priporočila je torej zagotoviti pravočasno sodelovanje Unije pri prihodnjih pogajanjih o instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke, med katerimi se bodo udeleženci dogovorili o naravi instrumenta, značilnostih komisije za odškodninske zahtevke in vseh ustreznih pravilih v zvezi z njenim okvirom, upravljanjem in delovanjem.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Sodelovanje Unije pri pogajanjih o instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke je skladno z njeno zavezo, da se zagotovi ustrezno nadomestilo za škodo, ki so jo povzročile agresija Ruske federacije proti Ukrajini in druge kršitve mednarodnega prava s strani Ruske federacije. Izpolnjevanje te zaveze se je pokazalo že s sodelovanjem Unije – najprej kot ustanovna pridružena članica, nato pa kot udeleženka – v razširjenem delnem sporazumu o vzpostavitvi registra škode.
Poleg tega sodelovanje Unije pri ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke dopolnjuje niz pobud, ki so bile sprejete na ravni Unije od februarja 2022 in katerih cilj je zagotoviti, da bo Ruska federacija odgovarjala za vojno agresijo proti Ukrajini in da bodo posamezniki, ki so odgovorni za kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Ukrajini in proti njej, privedeni pred sodišče. Unija je zlasti omogočila ustanovitev mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini (ICPA) pri Eurojustu. Eurojust nacionalnim organom, ki sodelujejo v skupni preiskovalni skupini in ICPA, zagotavlja prilagojeno operativno, tehnično, logistično in finančno podporo, med drugim s svojo zbirko podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih. Ta predlog je prav tako skladen s sodelovanjem Unije v mednarodnih forumih in strukturah, katerih cilj je okrepiti sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi, ki preiskujejo kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena v Ukrajini in proti njej, ter zagotoviti, da taka kazniva dejanja ne bodo ostala nekaznovana. Ti forumi vključujejo svetovalno skupino ZDA, Združenega kraljestva in EU za grozodejstva, ki zagotavlja strokovno podporo ukrajinskemu generalnemu državnemu tožilstvu, ter skupino za dialog, ki deluje kot mednarodna platforma za usklajevanje pobud v zvezi s podporo ukrajinskim preiskovalnim in tožilskim zmogljivostim ter ukrepov mednarodnih organizacij in organizacij civilne družbe.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Neomajna podpora Unije Ukrajini odraža skupno zavezanost demokratičnim načelom in varovanju na pravilih temelječega mednarodnega reda in miru v Evropi. Ta predlog je zato skladen z drugimi politikami Unije, katerih cilj je varovati mednarodni red in mir v Evropi, zlasti v okoliščinah sedanje vojne agresije proti Ukrajini. Unija se je kot polnopravna udeleženka pridružila registru škode, kar je v skladu z njenim dolgoletnim sodelovanjem s Svetom Evrope na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije ter pravne države.
Za doseganje teh ciljev je namen uredbe o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino 6 , sprejete na podlagi člena 212 PDEU, „podpiranje pobud, organov in organizacij, vključenih v podporo in izvrševanje demokracije, mednarodnega pravosodja in boja proti korupciji v Ukrajini“ (člen 3(i)), ter „krepitev spoštovanja mednarodnega prava“ (člen 3(h)).
Unija je zlasti za zaščito miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z Ustanovno listino ZN sprejela omejevalne ukrepe proti Ruski federaciji, kakršnih doslej še ni bilo, da bi Ruski federaciji povečala stroške, ki jih ima zaradi svojih nezakonitih dejanj, in ji preprečila zmožnost nadaljevanja agresije. Da bi okrepila izvrševanje omejevalnih ukrepov, je Unija med drugim ustanovila projektno skupino „Freeze and Seize“ ter sprejela direktivo, ki harmonizira opredelitev kršitve omejevalnih ukrepov Unije in kazenske sankcije za tako kršitev 7 . Komisija je imenovala odposlanca za izvajanje sankcij EU, da bi zagotovila stalne razprave na visoki ravni s tretjimi državami z namenom preprečiti izogibanje ali izmikanje omejevalnim ukrepom Unije, zlasti tistim, ki so bili sprejeti proti Rusiji, ter objavila smernice za nacionalne organe in zasebne subjekte v zvezi z razlago ustreznih pravil Unije na tem področju.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
V skladu s členom 218(3) PDEU Komisija predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o odobritvi začetka pogajanj in imenovanju pogajalca ali vodje pogajalske skupine Unije glede na predmet predvidenega sporazuma.
V skladu s členom 218(4) PDEU lahko Svet pogajalcu da smernice in določi posebni odbor, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja.
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije 8 je materialna pravna podlaga odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora pravni akt temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element. Cilj tega priporočila je zagotoviti, da je Unija pooblaščena za sodelovanje pri pogajanjih o instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke.
Namen ustanovitve komisije za odškodninske zahtevke je tretji državi, tj. Ukrajini, nuditi potrebno tehnično in finančno pomoč za zagotovitev, da Ruska federacija v celoti odgovarja za vojno agresijo proti Ukrajini ter da se zagotovi ustrezno nadomestilo za vso škodo, izgubo in poškodbe, ki so jih vsem zadevnim fizičnim in pravnim osebam ter državi Ukrajini, vključno z njenimi regionalnimi in lokalnimi organi ter subjekti v državni lasti ali pod državnim nadzorom, povzročila dejanja Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej. Končni cilj instrumenta o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke je torej obravnavati upravna, finančna, postopkovna, pravna in politična vprašanja komisije za odškodninske zahtevke, da se zagotovi, da bo Ruska federacija plačala celotno odškodnino, kot je določeno v mandatu in funkciji komisije za odškodninske zahtevke v predhodnem osnutku mednarodnega instrumenta ter je v skladu s ciljem iz člena 212 PDEU. To bi bilo tudi v skladu z materialno pravno podlago sklepa Sveta o spremembi statusa Unije iz pridružene članice v udeleženko v registru škode, sprejetega na podlagi člena 212 PDEU, in s predvidenim letnim prispevkom Unije za komisijo za odškodninske zahtevke na podlagi uredbe o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino, ki zagotavlja finančno pomoč prav tako na podlagi člena 212 PDEU.
Obenem iz konteksta te pobude in preambule predhodnega osnutka izhaja, da je cilj predvidene komisije za odškodninske zahtevke zagotoviti spoštovanje mednarodnega prava in odgovornost Ruske federacije za njena nezakonita dejanja. Kot je razvidno iz resolucij Generalne skupščine ZN, navedenih v preambuli osnutka instrumenta, bo ta mehanizem vzpostavljen v odziv na kaznivo dejanje agresije, ki ga je Ruska federacija storila proti Ukrajini, s čimer je očitno kršila člen 2(4) Ustanovne listine ZN. Vzpostavitev mehanizma bo tako tudi del prizadevanj mednarodne skupnosti za zagotovitev mednarodnega miru in varnosti. Z vidika EU sodelovanje v mehanizmu ustreza ciljem zunanjega delovanja EU, kot je določeno v členu 21(2) PEU.
To priporočilo temelji na členu 212 PDEU v povezavi s členom 218(3) in (4) PDEU in predvideva imenovanje Komisije za pogajalca Unije.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu s členom 216(1) PDEU sodelovanje Unije pri pogajanjih o instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke spada v zunanjo pristojnost Unije.
V skladu s členom 212(3), drugi pododstavek, PDEU pogajanja Unije o mednarodnem sporazumu ne posegajo v pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in glede sklepanja takih sporazumov. Glede na skupne cilje EU in njenih držav članic v zvezi z zagotovitvijo, da Ruska federacija plača za vojno škodo, je primerno, da pri teh pogajanjih sodelujejo tako Unija kot tudi tiste države članice, ki se tako odločijo.
•Sorazmernost
Navedene cilje Unije v zvezi s tem predlogom je mogoče doseči le s sodelovanjem Unije pri pogajanjih o instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke.
•Izbira instrumenta
Sodelovanje Unije pri pogajanjih o instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke je treba določiti s sklepom Sveta o odobritvi začetka pogajanj, imenovanju pogajalca Unije in dajanju smernic pogajalcu v skladu s členom 218(3) in (4) PDEU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z deležniki
Ni relevantno.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ni relevantno.
•Ocena učinka
Ni relevantno.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
Agresija Ruske federacije proti Ukrajini pomeni hudo kršitev mednarodnega prava, ki je povzročila in še naprej povzroča veliko škodo Ukrajini in ukrajinskemu prebivalstvu. Namen tega predloga je okrepiti zavezo Unije, da se prek komisije za odškodninske zahtevke zagotovi, da bo mogoče ustrezno nadomestiti tako škodo, vključno s tisto, ki je posledica kršitve temeljnih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do osebne celovitosti in pravica do lastnine ter prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, s strani Ruske federacije.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Kot je določeno v osnutku instrumenta, bi morala v skladu z mednarodnim pravom Ruska federacija kriti stroške dela komisije za odškodninske zahtevke. Vendar je v osnutku instrumenta nadalje določeno, da bi se morala komisija za odškodninske zahtevke, dokler Ruska federacija ne izpolni svoje obveznosti, financirati z letnimi prispevki članic in prostovoljnimi prispevki. Ti prispevki se štejejo za predplačila plačil, ki jih dolguje Ruska federacija v skladu z mednarodnim pravom in se izterjajo od Ruske federacije. Natančneje, letne prispevke članic bi moral določiti finančni odbor skupščine na podlagi lestvice, ki so jo Združeni narodi sprejeli za svoj redni proračun. V skladu z osnutkom instrumenta se od članic ne pričakuje, da bodo prispevale v odškodninski sklad, ki bo ustanovljen za izvrševanje sklepov komisije za odškodninske zahtevke o dodelitvi nadomestila.
Če torej Unija namerava sodelovati kot članica pri instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke, bo morala plačati letni prispevek. Več podrobnosti o finančnih posledicah Unije je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.
Uredba (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino določa pravno podlago za prispevek Unije za komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027. Na podlagi ciljev iz Uredbe (EU) 2024/792 in zlasti poglavja V, člen 34(3), navedena uredba določa, da se „[o]benem […] s pomočjo iz tega poglavja krepijo zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter obravnavajo potrebe pred krizo in po njej, med drugim z ukrepi za krepitev zaupanja ter procesi, ki spodbujajo pravico, iskanje resnice in celovito okrevanje po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo, pa tudi z zbiranjem dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.“ Ker je torej instrument o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke namenjen izvrševanju mednarodnega pravosodja v Ukrajini prek prispevanja k mehanizmu za nadomestilo škode, ki sta jo utrpela Ukrajina in njeno prebivalstvo ter so jo povzročile kršitve mednarodnega prava s strani Ruske federacije, pomeni člen 34(3) Uredbe (EU) 2024/792 ustrezno pravno podlago, v skladu s katero lahko Unija zagotavlja svoj finančni prispevek za komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027.
Ti odhodki bi se krili iz proračunske vrstice 16 06 03 01 – Pristopna pomoč Unije in drugi ukrepi, pri čemer je v zadevnih proračunskih opombah pojasnjeno, da bo ta postavka „krila tudi podporo […] ter druge ukrepe, ki dopolnjujejo ukrepe EU, kot so mehanizmi odgovornosti za rusko vojno agresijo“.
Kar zadeva način izvajanja, se za prispevek Unije za komisijo za odškodninske zahtevke uporablja člen 245 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) 9 , ki Uniji omogoča plačevanje članarin za organe, katerih članica je Unija.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
V zvezi z ureditvijo poročanja lahko Svet imenuje posebni odbor v smislu člena 218(4) PDEU, s katerim bi se bilo treba posvetovati pri vodenju pogajanj. Če bo ta odbor imenovan, bi mu morala Komisija redno poročati o ukrepih, sprejetih v skladu s sklepom Sveta, in se z njim redno posvetovati.
Kadar koli Svet to zahteva, bi mu morala Komisija poročati o poteku in izidu pogajanj, tudi v pisni obliki.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
V členu 1 je navedeno, da je Komisija pooblaščena, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem sporazumu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Člen 1 nadalje določa, da bi morala pogajanja potekati na podlagi pogajalskih smernic Sveta, ki so priložene Sklepu.
V členu 2 je Komisija imenovana za pogajalca Unije.
Člen 3 določa imenovanje posebnega odbora, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja.
Člen 4 določa, da je Sklep naslovljen na Komisijo.
Člen 5 določa začetek veljavnosti Sklepa.
Priporočilo
SKLEP SVETA
o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 212 v povezavi s členom 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Po neizzvani in neupravičeni vojni agresiji Ruske federacije proti Ukrajini 10 je Generalna skupščina Združenih narodov 14. novembra 2022 sprejela Resolucijo ES-11/5 z naslovom Nadaljnja pravna sredstva in reparacije za agresijo proti Ukrajini 11 .
(2)Generalna skupščina je opozorila na obveznosti držav na podlagi člena 2 Ustanovne listine Združenih narodov, vključno z obveznostjo, da se v mednarodnih odnosih vzdržijo groženj s silo ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države, poleg tega pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izgube življenj, preseljevanja civilnega prebivalstva, katastrofalnega uničenja infrastrukture in naravnih virov, izgube javnega in zasebnega premoženja ter gospodarske škode, ki jih je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini 12 .
(3)Generalna skupščina Združenih narodov je navedla, da mora Ruska federacija odgovarjati za vse kršitve mednarodnega prava, storjene proti Ukrajini. Poleg tega je poudarila, da mora Ruska federacija nositi pravne posledice vseh svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z nadomestilom za škodo, ki so jo ta dejanja povzročila 13 .
(4)V tem okviru je Generalna skupščina Združenih narodov poudarila, da je treba v sodelovanju z Ukrajino vzpostaviti mednarodni mehanizem za nadomestilo za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica dejanj Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej 14 . V ta namen je priporočila vzpostavitev mednarodnega registra škode, ki naj bi služil kot evidenca v obliki dokumentiranih dokazov in informacij za odškodninske zahtevke v zvezi s škodo, izgubo ali poškodbami, ki so jih vsem zadevnim fizičnim in pravnim osebam ter državi Ukrajini povzročila dejanja Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, z registrom pa bi tudi spodbujali in usklajevali zbiranje dokazov 15 .
(5)Odbor ministrov Sveta Evrope je 12. maja 2023 sprejel resolucijo CM/Res(2023)3 o vzpostavitvi razširjenega delnega sporazuma o registru škode, povzročene med agresijo Ruske federacije v Ukrajini.
(6)Da bi države okrepile prizadevanja za vzpostavitev mednarodnega mehanizma za nadomestilo za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica dejanj Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, so sprejele postopen pristop in se odločile, da najprej vzpostavijo register, nato pa ostala elementa odškodninskega mehanizma, in sicer komisijo za odškodninske zahtevke in odškodninski sklad. Na tem pristopu temelji statut registra, v katerem je navedeno, da je register, vključno z njegovo digitalno platformo z vsemi dokumentiranimi podatki o zahtevkih in dokazih, mišljen kot prvi sestavni del odškodninskega mehanizma, ki bo vzpostavljen z ločenim mednarodnim instrumentom v sodelovanju z Ukrajino ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi.
(7)Unija se je 11. maja 2023 z uradnim obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope pridružila registru škode kot ustanovna pridružena članica, 22. julija 2024 pa je spremenila svoj status iz pridružene članice v udeleženko.
(8)Evropski parlament in Svet sta 29. februarja 2024 sprejela Uredbo (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino, s katero sta med drugim zagotovila pravno podlago za pomoč pobudam in organom, vključenim v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini, vključno s kritjem finančnega prispevka Unije za register škode.
(9)Urad predsednika Ukrajine, ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine, ministrstvo za zunanje zadeve Kraljevine Nizozemske in register škode za Ukrajino so leta 2024 države, ki so podprle sprejetje resolucije Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/ES-11/5, povabili v Haag na Nizozemskem na pripravljalne sestanke o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Prvi uradni krog pogajanj naj bi potekal marca 2025.
(10)Sekretariat registra škode je pripravil predhodni osnutek mednarodnega instrumenta o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino. Predhodni osnutek vključuje določbe o mandatu, funkciji, pravnem statusu, sedežu, članstvu in sodelovanju, organizacijski strukturi, financiranju in proračunu komisije za odškodninske zahtevke ter o postopku pregleda odškodninskih zahtevkov, članstvu Ruske federacije in prenosu dela registra škode.
(11)Glede na interes Unije, da se ponovno poudari njena trdna zavezanost zagotavljanju, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, proti Ukrajini, vključno z obveznostjo nadomestila za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so jih ta dejanja povzročila, je primerno, da Unija sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino.
Člen 2
Pogajanja potekajo na podlagi pogajalskih smernic iz Priloge.
Člen 3
Komisija je imenovana za pogajalca Unije.
Člen 4
Sodelovanje Unije pri pogajanjih iz člena 1 poteka ob posvetovanju s posebnim odborom, imenovanim v skladu s členom 218(4) PDEU.
Komisija redno poroča posebnemu odboru iz prvega pododstavka o ukrepih, sprejetih na podlagi tega sklepa, in se z njim redno posvetuje.
Člen 5
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
Resolucija CM/Res(2023)3 o vzpostavitvi razširjenega delnega sporazuma o registru škode, povzročene med agresijo Ruske federacije v Ukrajini (sprejel Odbor ministrov 12. maja 2023 na 1466. seji namestnikov ministrov).
C(2023) 3241 z dne 11. maja 2023.
Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 4.2.2025
COM(2025) 42 final
PRILOGI
k
Priporočilu za sklep Sveta
o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
PRILOGA 1
Smernice za pogajanja o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
Komisija bi si morala med pogajanji prizadevati za cilje, ki so podrobno opisani v nadaljevanju:
(1)Cilj mednarodnega instrumenta o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino je v skladu z mednarodnim pravom ustvariti pravno podlago za upravni organ, pristojen za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih in za določitev zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so jih od 24. februarja 2022 na ozemlju Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja, tudi v njenem teritorialnem morju ter v njeni izključni ekonomski coni in epikontinentalnem pasu, vsem zadevnim fizičnim in pravnim osebam ter državi Ukrajini, vključno z njenimi regionalnimi in lokalnimi organi ter subjekti v državni lasti ali pod državnim nadzorom, povzročila dejanja Ruske federacije, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, v Ukrajini ali proti njej, vključno z agresijo, ki je kršitev Ustanovne listine Združenih narodov, ter vsemi kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic.
(2)Mednarodni instrument zagotavlja pravni status in pravno osebnost komisije za odškodninske zahtevke, ki sta potrebna za opravljanje njenih nalog in izpolnjevanje njenega mandata.
(3)Mednarodni instrument jasno in natančno določa nazive članstva držav in mednarodnih organizacij ter načine njihovega sodelovanja v instrumentu.
(4)V mednarodnem instrumentu je jasno opisana organizacijska struktura komisije za odškodninske zahtevke, zlasti kar zadeva strukturo upravljanja in načine sodelovanja držav in mednarodnih organizacij.
(5)Mednarodni instrument določa, da v skladu z mednarodnim pravom Ruska federacija krije stroške komisije za odškodninske zahtevke. Prav tako določa, da se komisija za odškodninske zahtevke, dokler Ruska federacija ne izpolni navedene obveznosti, financira z letnimi ocenjenimi prispevki svojih članic in prostovoljnimi prispevki ter da se prispevki članic izterjajo od Ruske federacije.
(6)Mednarodni instrument jasno določa načine določanja letnega finančnega prispevka članic ter finančna pravila in postopke, ki veljajo za komisijo za odškodninske zahtevke.
(7)Mednarodni instrument vključuje načine, potrebne za nemoten in natančen prenos dela registra škode, ter podrobno opisuje morebitno nadaljevanje dela registra v okviru komisije za odškodninske zahtevke.
(8)Postopek za pogajanja je naslednji:
(a)Pogajanja morajo biti pripravljena dovolj vnaprej. V ta namen Komisija obvesti posebni odbor, imenovan v skladu s členom 218(4) PDEU, o predvidenem časovnem razporedu in vprašanjih, o katerih se je treba pogajati, ter čim prej posreduje ustrezne informacije.
(b)Posebni odbor, imenovan v skladu s členom 218(4) PDEU, se po potrebi sestane pred pogajalskimi sestanki, da se opredelijo ključna vprašanja, oblikujejo mnenja in po potrebi zagotovijo smernice.
(c)Komisija poroča posebnemu odboru, imenovanemu v skladu s členom 218(4) PDEU, o izidu pogajanj po vsakem pogajalskem sestanku ali, če več pogajanj poteka vzporedno, po nizu pogajalskih sestankov.
(d)Komisija obvesti posebni odbor, imenovan v skladu s členom 218(4) PDEU, o vseh pomembnih vprašanjih, ki se pojavijo med pogajanji.
PRILOGA 2
OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3
1.1Naslov predloga/pobude3
1.2Zadevna področja3
1.3Cilji3
1.3.1Splošni cilji3
1.3.2Specifični cilji3
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3
1.3.4Kazalniki smotrnosti3
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4
1.5Utemeljitev predloga/pobude4
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6
2.UKREPI UPRAVLJANJA8
2.1Pravila o spremljanju in poročanju8
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12
3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17
3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24
3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24
3.2.3.3Odobritve skupaj24
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25
3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26
3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28
3.3Ocenjene posledice za prihodke29
4.Digitalne razsežnosti29
4.1Zahteve digitalnega pomena30
4.2Podatki30
4.3Digitalne rešitve31
4.4Ocena interoperabilnosti31
4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
Priporočilo za sklep Sveta o pooblastitvi Evropske komisije, da v imenu Evropske unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem sporazumu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino
1.2Zadevna področja
Pravosodje
Finančna in tehnična pomoč tretjim državam
1.3Cilji
1.3.1Splošni cilji
Glavni cilj tega predloga je pooblastiti Komisijo, da v imenu Unije sodeluje pri pogajanjih o mednarodnem instrumentu o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke. Ustanovitev komisije za odškodninske zahtevke bo imela ključno vlogo pri podpiranju in izvrševanju mednarodnega pravosodja za Ukrajino, saj je ta komisija sestavni del mednarodnega odškodninskega mehanizma za žrtve agresije Ruske federacije proti Ukrajini.
1.3.2Specifični cilji
1. Na koncu zagotoviti potrebno podporo Ukrajini, da se zagotovi, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, proti Ukrajini, vključno z obveznostjo nadomestila za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so jih ta dejanja povzročila.
2. Spoštovati statut registra škode (v katerem je EU udeleženka), v katerem je navedeno, da je register, vključno z njegovo digitalno platformo z vsemi dokumentiranimi podatki o zahtevkih in dokazih, mišljen kot prvi sestavni del odškodninskega mehanizma, ki bo vzpostavljen z ločenim mednarodnim instrumentom v sodelovanju z Ukrajino ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi.
3. Ustanoviti mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke in zagotoviti sodelovanje Unije v njej.
4. Mednarodni komisiji za odškodninske zahtevke dati sredstva za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih, ki so vpisani v register škode, ter za določitev zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih.
1.3.3Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
Mednarodna komisija za odškodninske zahtevke bi delovala kot organ za ugotavljanje dejstev ter bila pristojna za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih, ki so vpisani v register škode, ter za določitev zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih.
1.3.4Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Ustanovitev mednarodne komisije za odškodninske zahtevke.
1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
Nov ukrep
Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 1
Podaljšanje obstoječega ukrepa
Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.5Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Pri izvajanju te pobude se lahko pričakujeta dve glavni zahtevi. Prva, ki je kratkoročna, je uradna pridobitev pooblastila za sodelovanje EU v pogajalskem procesu o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke. Druga zahteva je dolgoročna, oceniti pa jo bo mogoče šele, ko bo mednarodna komisija za odškodninske zahtevke v celoti delovala. Ko bo tako, bi se lahko učinkovitost tega instrumenta ocenila glede na njegovo sposobnost za pregled, oceno in odločanje o upravičenih odškodninskih zahtevkih ter za določanje zneska odškodnine, ki jo je treba plačati v posameznih primerih.
1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno)
Unija je večkrat ponovila svojo zavezo, da bo zagotovila, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih dejanj, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, vključno z obveznostjo nadomestila za škodo, ki so jo ta dejanja povzročila. Ta zaveza je zlasti v skladu s pozivom iz resolucije Generalne skupščine Združenih narodov iz leta 2022 z naslovom Nadaljnja pravna sredstva in reparacije za agresijo proti Ukrajini, v kateri je bila priznana potreba po vzpostavitvi mednarodnega mehanizma za nadomestilo za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Odbor ministrov Sveta Evrope se je na ta poziv odzval tako, da je 12. maja 2023 sprejel resolucijo o vzpostavitvi razširjenega delnega sporazuma o registru škode, povzročene med agresijo Ruske federacije v Ukrajini. Države so sprejele postopen pristop in se odločile, da najprej vzpostavijo register, nato pa ostala elementa odškodninskega mehanizma, in sicer komisijo za odškodninske zahtevke in odškodninski sklad. Na tem pristopu temelji statut registra, v katerem je navedeno, da je register, vključno z njegovo digitalno platformo z vsemi dokumentiranimi podatki o zahtevkih in dokazih, mišljen kot prvi sestavni del odškodninskega mehanizma, ki bo vzpostavljen z ločenim mednarodnim instrumentom v sodelovanju z Ukrajino ter ustreznimi mednarodnimi organizacijami in organi. Unija se je 11. maja 2023 s sklepom Komisije registru škode prvotno pridružila kot ustanovna pridružena članica, s sklepom Sveta, sprejetim 22. julija 2024, pa je spremenila svoj status v polnopravno udeleženko. Unija zato v okviru svoje vloge v registru sodeluje skupaj z državami članicami (razen Madžarske) in poleg njih. Tako sodelovanje Uniji omogoča, da izpolni svojo zavezo, da bo podpirala Ukrajino in prispevala k ponovni vzpostavitvi mednarodnega pravnega reda, ki temelji na pravilih. Komisiji pa tako sodelovanje omogoča, da z državami članicami bolje usklajuje svoje ukrepe v zvezi z reparacijami, s čimer zagotavlja, da lahko Unija nastopa enotno. Možnost, da Komisija sodeluje pri pogajanjih o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke in v sami komisiji, ko bo ta ustanovljena, je torej naravno nadaljevanje in razvoj trenutnega stanja.
Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)
S sodelovanjem pri ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke bi EU prispevala k zagotavljanju, da Ruska federacija nosi pravne posledice svojih protipravnih dejanj in da lahko EU v okviru teh prizadevanj nastopa enotno. Komisija bi lahko po potrebi zagotovila usklajevanje z državami članicami in med njimi v različnih fazah ustanovitve in delovanja komisije za odškodninske zahtevke, s čimer bi prispevala k učinkovitemu upravljanju tega novega organa.
1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Glavne izkušnje, pridobljene v preteklosti, izhajajo iz podobnih prejšnjih instrumentov. Najpomembnejši precedens, ki omogoča vpogled v zasnovo in stroške komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, je komisija ZN za odškodnine (UNCC). Obstajala je 31 let (1991–2022), njene dejavnosti razsojanja pa so trajale 12 let. Zaradi priprav, ki jih je že opravil register škode, in tehnološkega razvoja v zadnjih desetletjih bi lahko imela komisija za odškodninske zahtevke krajšo življenjsko dobo kot UNCC (trenutno ocenjena na 10 let). Vendar Unija ni sodelovala v UNCC.
1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Neomajna podpora Unije Ukrajini odraža skupno zavezanost demokratičnim načelom in varovanju na pravilih temelječega mednarodnega reda in miru v Evropi. Ta predlog je zato skladen z drugimi politikami Unije, katerih cilj je podpreti Ukrajino ter varovati mednarodni red in mir v Evropi, zlasti v okoliščinah sedanje vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Cilji tega predloga so podprti z Uredbo (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino. Člen 34(3) navedene uredbe določa, da se s pomočjo na podlagi tretjega stebra instrumenta za Ukrajino obenem „krepijo zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter obravnavajo potrebe pred krizo in po njej, med drugim z ukrepi za krepitev zaupanja ter procesi, ki spodbujajo pravico, iskanje resnice in celovito okrevanje po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo, pa tudi z zbiranjem dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.“
1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
Uredba (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino določa pravno podlago za prispevek Unije za mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027. Na podlagi ciljev iz Uredbe (EU) 2024/792 in zlasti poglavja V, člen 34(3), navedena uredba določa, da se „[o]benem […] s pomočjo iz tega poglavja krepijo zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter obravnavajo potrebe pred krizo in po njej, med drugim z ukrepi za krepitev zaupanja ter procesi, ki spodbujajo pravico, iskanje resnice in celovito okrevanje po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo, pa tudi z zbiranjem dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.“ Ker je torej instrument o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke namenjen izvrševanju mednarodnega pravosodja v Ukrajini prek prispevanja k mehanizmu za nadomestilo škode, ki sta jo utrpela Ukrajina in njeno prebivalstvo ter so jo povzročile kršitve mednarodnega prava s strani Ruske federacije, pomeni člen 34(3) Uredbe (EU) 2024/792 ustrezno pravno podlago, v skladu s katero lahko Unija zagotavlja svoj finančni prispevek za komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027. Ti odhodki bi se krili iz proračunske vrstice 16 06 03 01 – Pristopna pomoč Unije in drugi ukrepi, pri čemer je v zadevnih proračunskih opombah pojasnjeno, da bo ta postavka „krila tudi podporo [...] ter druge ukrepe, ki dopolnjujejo ukrepe EU, kot so mehanizmi odgovornosti za rusko vojno agresijo“. Prispevek Unije k registru škode je zajet tudi v instrumentu za Ukrajino.
1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
Časovno omejeno:
– od leta 2025 do leta 2035 2 ,
– finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
Časovno neomejeno:
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 3
Neposredno upravljanje – Komisija 4 :
– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije
– prek izvajalskih agencij
Deljeno upravljanje z državami članicami
Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo
– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite) 5
– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu
– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe
– subjektom javnega prava
– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva
– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva
– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu
– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
Kar zadeva ureditve poročanja, sodelovanje Unije pri pogajanjih o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke poteka ob posvetovanju s posebnim odborom v smislu člena 218(4) PDEU. Komisija redno poroča posebnemu odboru o ukrepih, sprejetih v skladu s tem sklepom, in se z njim redno posvetuje. Kadar koli Svet to zahteva, mu Komisija poroča o poteku in izidu pogajanj, tudi v pisni obliki.
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Kar zadeva način izvajanja, se za prispevek Unije za komisijo za odškodninske zahtevke uporablja člen 245 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije9, ki Uniji omogoča plačevanje članarin za organe, katerih članica je Unija.
2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Na tej ravni niso bila ugotovljena nobena specifična tveganja.
2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
V skladu s smernicami osrednjih služb Komisije se stroški kontrol na ravni Komisije ocenijo glede na stroške različnih faz kontrole. Splošna ocena za vsak način upravljanja se pridobi na podlagi razmerja med vsemi navedenimi stroški in skupnim zneskom, plačanim v letu za povezani način upravljanja.
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Uporabljajo se standardna pravila za to vrsto odhodkov.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
·Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta odhodkov |
Prispevek |
|||
|
številka
|
dif./nedif. 6 |
držav Efte 7 |
držav kandidatk in potencialnih kandidatk 8 |
drugih tretjih držav |
drugi namenski prejemki |
|
|
0 |
16 06 03 01 |
dif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
0 |
Odhodki zunaj letnih zgornjih meja večletnega finančnega okvira |
|
GD za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
||||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||||||
|
Odobritve za poslovanje |
|||||||||
|
16 06 03 01 – Pristopna pomoč Unije in drugi ukrepi |
obveznosti |
(1a) |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 |
||
|
plačila |
(2a) |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 |
|||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 9 |
|||||||||
|
Proračunska vrstica |
(3) |
||||||||
|
Odobritve za GD za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja SKUPAJ |
obveznosti |
= 1a + 1b + 3 |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 |
||
|
plačila |
= 2a + 2b + 3 |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 10 |
|||
|
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
|||||
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||||||
|
Odobritve za poslovanje SKUPAJ
|
obveznosti |
(4) |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 |
||
|
plačila |
(5) |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 |
|||
|
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
(6) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|||
|
Odobritve iz RAZDELKA 0 večletnega finančnega okvira |
obveznosti |
= 4 + 6 |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 |
||
|
SKUPAJ |
plačila |
= 5 + 6 |
0,000 |
0,000 |
3,000 |
3,000 |
6,000 |
||
3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6) |
SKUPAJ |
|||||||||||||
|
REALIZACIJE |
|||||||||||||||||||
|
vrsta 11 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število realizacij skupaj |
stroški realizacij skupaj |
||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1 12 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
|||||||||||||||||||
|
SPECIFIČNI CILJ št. 2 … |
|||||||||||||||||||
|
– realizacija |
|||||||||||||||||||
|
Seštevek za specifični cilj št. 2 |
|||||||||||||||||||
|
SKUPAJ |
|||||||||||||||||||
3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
– Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.
– Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
2021–2027 SKUPAJ |
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||
|
RAZDELEK 7 |
|||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Drugi upravni odhodki |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
|||||
|
Človeški viri |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Drugi odhodki upravne narave |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
SKUPAJ |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih
– Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
– Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 13
|
IZGLASOVANE ODOBRITVE |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
|
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||
|
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 01 02 03 (delegacije EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa) |
|||||
|
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Vrstica za upravno podporo
|
– na sedežu |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
– na delegacijah EU |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave) |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7 |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
|
SKUPAJ |
0 |
0 |
0 |
0 |
|
Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):
|
Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije |
Izredno dodatno osebje* |
|||
|
financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave |
financirano iz vrstice BA |
financirano s pristojbinami |
||
|
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom |
n. r. |
|||
|
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU) |
||||
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
|
|
Zunanji sodelavci |
3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami
|
Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ |
Leto |
Leto |
Leto |
Leto |
VFO 2021–2027 SKUPAJ |
|
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
||
|
RAZDELEK 7 |
|||||
|
Odhodki za IT (na ravni organizacije) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za RAZDELEK 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
|||||
|
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik) |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
|
SKUPAJ |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
0,000 |
3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
– se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira
Uredba (EU) 2024/792 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino določa pravno podlago za prispevek Unije za mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027. Na podlagi ciljev iz Uredbe (EU) 2024/792 in zlasti poglavja V, člen 34(3), navedena uredba določa, da se „[o]benem […] s pomočjo iz tega poglavja krepijo zmogljivosti za preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru ter obravnavajo potrebe pred krizo in po njej, med drugim z ukrepi za krepitev zaupanja ter procesi, ki spodbujajo pravico, iskanje resnice in celovito okrevanje po konfliktu za vključujočo in miroljubno družbo, pa tudi z zbiranjem dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.“ Ker je torej instrument o ustanovitvi komisije za odškodninske zahtevke namenjen izvrševanju mednarodnega pravosodja v Ukrajini prek prispevanja k mehanizmu za nadomestilo škode, ki sta jo utrpela Ukrajina in njeno prebivalstvo ter so jo povzročile kršitve mednarodnega prava s strani Ruske federacije, pomeni člen 34(3) Uredbe (EU) 2024/792 ustrezno pravno podlago, v skladu s katero lahko Unija zagotavlja svoj finančni prispevek za mednarodno komisijo za odškodninske zahtevke do leta 2027.
– zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru
– zahteva spremembo večletnega finančnega okvira
3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
– ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb
– je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
3.3
Ocenjene posledice za prihodke
– Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
– Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
za lastna sredstva
za druge prihodke
Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
4.Digitalne razsežnosti
|
Ni relevantno. |
4.1Zahteve digitalnega pomena
|
Ni relevantno. |
4.2Podatki
|
Ni relevantno. |
4.3Digitalne rešitve
|
Ni relevantno. |
4.4Ocena interoperabilnosti
|
Ni relevantno. |
4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju
|
Ni relevantno. |
