Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52020AE2766

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2020) 450 final – 2018/0196 (COD)) Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu (COM(2020) 452 final – 2018/0197 (COD))

    EESC 2020/02766

    UL C 429, 11.12.2020, p. 236–239 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Date of document:
    18/09/2020; datum glasovanja
    Date of vote:
    18/09/2020
    Date lodged:
    08/06/2020
    Author:
    Evropski ekonomsko-socialni odbor
    Responsible body:
    Section for Economic and Monetary Union and Economic and Social Cohesion, EESC_ECO
    Rapporteur:
    Mihai IVAŞCU
    Form:
    Mnenje
    Term of office:
    2015-2020
    Internal reference:
    AVIS-SECTION 2020/2766 FIN, ECO/525
    Session:
    554
    Treaty:
    Pogodba o delovanju Evropske unije
    Legal basis:
    Link
    Link
    Link
    Select all documents mentioning this document
    Earlier related instruments:
    Instruments cited:
    Link

    11.12.2020   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 429/236

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume

    (COM(2020) 450 final – 2018/0196 (COD))

    Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu

    (COM(2020) 452 final – 2018/0197 (COD))

    (2020/C 429/29)

    Poročevalec:

    Mihai IVAŞCU

    Zaprosilo

    Svet Evropske unije, 8. 6. 2020, 10. 6. 2020

    Evropski parlament, 17. 6. 2020

    Pravna podlaga

    členi 177, 178 in 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo

    Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

    20. 7. 2020

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    18. 9. 2020

    Plenarno zasedanje št.

    554

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    217/0/2

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    		 Glede na napovedi se bosta po doslej največjem zunanjem simetričnem šoku zaradi pandemije COVID-19 zelo povečali brezposelnost in revščina, veliko število podjetij pa bo šlo v stečaj.

    1.2

    		 EESO popolnoma podpira pobudo Komisije, da uporabi proračun EU za mobilizacijo naložb in zagotavljanje finančne podpore v času okrevanja po pandemiji COVID-19.

    1.3

    		 Države članice so se na krizo zaradi COVID-19 odzvale neusklajeno ter v skladu z nacionalnimi in regionalnimi zmogljivostmi. EESO meni, da so nekatere spremembe uredbe o skupnih določbah absolutno potrebne ter pozdravlja namero, da se za sedem skladov z deljenim upravljanjem uvedeta dodatna poenostavitev in prožnost.

    1.4

    		 EESO meni, da je predlagana prožnost pravilen pristop v zapletenih gospodarskih in socialnih razmerah, ki bo državam članicam omogočil, da razpoložljiva sredstva porabijo tam, kjer so najbolj potrebna. Okrevanje po pandemiji COVID-19 mora upoštevati trajnostna načela in povezanost prizadevanj med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in drugimi evropskimi programi.

    1.5

    		 EESO je po drugi strani nezadovoljen z različnostjo pristopov držav članic glede vključevanja socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe v pripravljanje partnerskih sporazumov ter v pripravo in izvajanje programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje programov.

    1.6

    		 EESO meni, da je treba posebno pozornost nameniti regijam, ki jih je kriza zaradi COVID-19 močno prizadela in ki se soočajo z največ težavami pri nadaljevanju trajnega gospodarskega okrevanja. Najpomembnejši prednostni nalogi kohezijskih sredstev sta in morata biti socialna vključenost in zmanjševanje razlik tako med državami članicami kot med različnimi regijami.

    1.7

    		 EESO se strinja, da je večja prožnost časovnega okvira nujno potrebna, in podpira predlog, da bi se lahko prerazporeditve sredstev opravile na začetku programskega obdobja ali v katerem koli drugem trenutku faze izvajanja.

    1.8

    		 Poleg tega bo zagotovitev začasnih ukrepov za omogočanje uporabe skladov v izjemnih okoliščinah okrepila zaupanje in popravila neravnovesja v gospodarstvu. Če pričakovani velik javni dolg ne bo učinkovito podprt z vsemi potrebnimi sredstvi, bo močno vplival na gospodarstvo.

    1.9

    		 Odbor meni, da je omogočanje večje prožnosti proračuna EU nujno potrebno pri obvladovanju negativnih pretresov, predvsem tistih, ki nimajo gospodarskega izvora.

    1.10

    		 EESO priporoča, naj EU vodi politike za izboljšanje čezmejnega sodelovanja v času krize. Boljši protokoli in poglobljeno sodelovanje bi omogočili racionaliziran in hiter evropski odziv na kakršno koli katastrofo.

    2.   Uvod in zakonodajni predlog

    2.1

    		 Evropska komisija je pred več kot dvema letoma predlagala uredbo o skupnih določbah (1), ki jo sestavljajo zakonodajni standardi za uporabo sredstev kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Predlagani zakonodajni okvir vključuje poenostavitev, prožnost pri odzivanju na nastajajoče potrebe in učinkovitost pri uporabi finančnih instrumentov. O besedilu se je razpravljalo z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

    2.2

    		 Predlagana uredba uvaja nekatere določbe, ki bi zagotovile manevrski prostor pri uporabi Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus, Kohezijskega sklada, Sklada za pravični prehod in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Prav tako spreminja finančna pravila za navedene sklade ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume. EESO pozdravlja namero, da se za sedem skladov z deljenim upravljanjem uvedeta dodatna poenostavitev in prožnost.

    2.3

    		 Po doslej največjem zunanjem simetričnem šoku zaradi pandemije COVID-19 so povečanemu pritisku na evropske zdravstvene sisteme takoj sledile hude socialne in gospodarske posledice. Glede na napovedi se bosta zelo povečali brezposelnost in revščina, veliko število podjetij pa bo šlo v stečaj.

    2.4

    		 Za preostanek sedanjega finančnega okvira (do konca leta) sta bila kot takojšnji odziv na morebitne učinke pandemije nemudoma sprejeta dva zakonodajna predloga: dve spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), sprejeti 30. marca 2020 in 23. aprila 2020, katerih namen je državam članicam zagotoviti prožnost pri upravljanju programov za odziv na krizo zaradi COVID-19.

    2.5

    		 Tekoče razprave o trajni izhodni strategiji so osredotočene na dva stebra: Evropski sklad za okrevanje in trden okrepljen večletni finančni okvir. Predlagana uredba je usmerjena v srednje- in dolgoročno podpiranje naložb kohezijske politike.

    2.6

    		 EESO popolnoma podpira pobudo Komisije, da uporabi proračun EU za mobilizacijo naložb in zagotavljanje finančne podpore v času okrevanja po pandemiji COVID-19. To bi moralo podpreti širše načrte za povečanje konkurenčnosti in trajnostnosti evropskega gospodarstva ter izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

    2.7

    		 Trenutna kriza zaradi COVID-19 nam je pokazala pomen prožnosti in hitrega usklajenega odzivanja držav članic in EU. Ta spoznanja mora odražati nov pravni in finančni okvir, ki mora dokazati svojo prožnost in sposobnost odzivanja na izjemne okoliščine v prihodnosti.

    3.   Splošne ugotovitve

    3.1

    		 Države članice so se na krizo zaradi COVID-19 odzvale neusklajeno ter v skladu z nacionalnimi in regionalnimi zmogljivostmi. To bi lahko povzročilo nesimetrično okrevanje in hkrati prispevalo k poglobitvi regionalnih razlik in neenakosti, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo enotni trg in finančno stabilnost Evropske unije. EESO meni, da sta ključnega pomena takojšnje ukrepanje za preprečitev nadaljnjega drobljenja enotnega trga in uresničevanje cilja Pogodbe glede spodbujanja konvergence in zmanjševanja razlik.

    3.2

    		 Za gospodarsko okrevanje so potrebne obsežne javne naložbe, ki pa bi lahko bile otežene zaradi velikega pritiska na javne finance, s čimer bi se upad gospodarske rasti podaljšal. Zato so za naslednji večletni finančni okvir absolutno potrebne nekatere spremembe uredbe o skupnih določbah.

    3.3

    		 Evropski semester je tesno povezan z naložbami kohezijske politike, ki so zelo primerne za izpolnjevanje potreb, opredeljenih v procesu evropskega semestra, in aktivno prispevajo h gospodarskemu okrevanju. EESO je večkrat pozval, da „je treba vzpostaviti skupni evropski okvir, podoben sporazumu o partnerstvu v okviru strukturnih skladov EU, ki bo zagotovil močno in smiselno udeležbo socialnih partnerjev in civilne družbe na splošno v vseh fazah priprave in izvajanja evropskega semestra“ (3).

    3.4

    		 Člen 6 uredbe o določitvi skupnih določb o sedmih skladih določa, kako naj vsaka država članica organizira partnerstva s pristojnimi regionalnimi in lokalnimi organi, in sicer tako, da vključujejo vsaj urbane in druge javne organe, ekonomske in socialne partnerje ter ustrezne organe, ki predstavljajo civilno družbo, okoljske partnerje in organe, ki zastopajo temeljne pravice, itd. Vse države članice bi morale te zainteresirane strani vključiti v pripravo partnerskih sporazumov ter v pripravo in izvajanje programov, vključno s sodelovanjem v odborih za spremljanje programov.

    3.4.1

    		 Čeprav je to besedilo jasno, je EESO nezadovoljen z različnostjo pristopov različnih držav članic glede vključevanja socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. EESO je že izpostavil, da je „[v]eč držav članic […] v okviru letošnjih priporočil za posamezne države dobilo priporočilo, naj okrepijo socialni dialog. Za spodbuditev sodelovanja socialnih partnerjev bi bilo treba uvesti minimalne standarde v zvezi s posvetovanjem nacionalnih vlad z nacionalnimi socialnimi partnerji v različnih fazah evropskega semestra“ (4).

    3.5

    		 EESO v zvezi s trenutnim obdobjem izvajanja priznava, da imajo upravičenci nekaj težav pri pravočasnem zaključevanju odobrenih programov. Prožnost je ključnega pomena za omogočanje dobrih rezultatov in možnega podaljšanja obdobja izvajanja, pri čemer zagotavlja pravilno postopno izvedbo operacij.

    3.6

    		 EESO meni, da je predlagana prožnost pravilen pristop v zapletenih gospodarskih in socialnih razmerah, saj se za naslednje obdobje izvajanja pričakujejo izredne situacije. Vedno bolj jasno je, da bo imela pandemija COVID-19 dolgoročne gospodarske posledice za države članice ter da se lahko trajnosten izhod zagotovi samo z zadolževanjem. Zato je zelo koristno nemudoma vzpostaviti okvir za vse države, da bodo lahko v svojo izhodno strategijo vključile dodatno prožnost in uporabile razpoložljiva sredstva tam, kjer so najbolj potrebna.

    4.   Posebne ugotovitve

    4.1

    		 EESO meni, da je treba posebno pozornost nameniti regijam, ki jih je kriza zaradi COVID-19 močno prizadela in ki se soočajo z največ težavami pri nadaljevanju trajnega gospodarskega okrevanja.

    4.2

    		 Najpomembnejši prednostni nalogi kohezijskih sredstev sta in morata biti socialna vključenost in zmanjševanje razlik tako med državami članicami kot med različnimi regijami. Ker je kriza zaradi COVID-19 močno prizadela turistični in kulturni sektor, ju je treba dodatno podpreti. Socialna vključenost pa ni omejena na navedena sektorja in načela evropskega stebra socialnih pravic morajo biti temelj katerega koli pristopa. EESO zato podpira določitev ločenega cilja v okviru politike 4 Evropskega sklada za regionalni razvoj.

    4.3

    		 EESO pozdravlja namero, da se državam članicam omogoči več prožnosti pri prerazporejanju določenih zneskov med različnimi skladi EU, ko menijo, da je to potrebno. Pravni okvir kohezijske politike je treba hitro prilagoditi novim razmeram, da bi lahko enostavno sprejeli in izvajali posebej oblikovane mehanizme. V tako težkem gospodarskem in socialnem položaju bi lahko bili prožnost in odstopanja od obstoječih pravil ključnega pomena, zato EESO podpira prenos pooblastil za sprejetje potrebnih izvedbenih aktov na Evropsko komisijo.

    4.4

    		 Predlogi sprememb uvajajo nekaj prožnosti za države članice, da lahko zahtevajo prerazporeditve sredstev med skladi ali iz skladov v kateri koli instrument v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. EESO se strinja, da je večja prožnost časovnega okvira nujno potrebna, in podpira predlog, da bi se lahko prerazporeditve sredstev opravile na začetku programskega obdobja ali v katerem koli drugem trenutku faze izvajanja.

    4.5

    		 Pakt za stabilnost in rast podpira usklajevanje med fiskalnimi politikami in izvajanjem zdravih javnih financ, kar je bistveno za trajnostno gospodarsko okrevanje in rast. EESO meni, da bo zagotovitev začasnih ukrepov za omogočanje uporabe skladov v izjemnih okoliščinah okrepila zaupanje in popravila neravnovesja v gospodarstvu. Če pričakovani velik javni dolg ne bo učinkovito podprt z vsemi potrebnimi sredstvi, bo močno vplival na gospodarstvo.

    4.6

    		 EESO meni, da so potrebni jasni mehanizmi dopolnjevanja med različnimi evropskimi tokovi financiranja. Kljub temu mora okrevanje po pandemiji COVID-19 upoštevati trajnostna načela in povezanost prizadevanj med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in drugimi evropskimi programi.

    4.7

    		 EESO pozdravlja vključitev izjemnih in neobičajnih okoliščin v zvezi z ukrepi, povezanimi z dobrim gospodarskim upravljanjem. Glede na potrebo po večji prožnosti pri odzivanju na izjemne okoliščine, kot je kriza zaradi COVID-19, meni, da je predlagana sprememba naslova poglavja III naslova II potrebna.

    4.8

    		 EESO popolnoma podpira predlagano uvedbo člena 15a. Odbor meni, da je omogočanje večje prožnosti proračuna EU nujno potrebno pri obvladovanju negativnih pretresov, predvsem tistih, ki nimajo gospodarskega izvora. Poleg tega se s prožnostjo uvaja pravilen pristop, in sicer da bi se lahko vmesna plačila izjemoma zvišala za do 10 % nad stopnjo sofinanciranja, ki se uporablja, vendar ne bi presegla 100-odstotne kvote.

    4.9

    		 EESO meni, da je vključitev utemeljitve za prerazporeditve v členu 8(d) pomembna, saj bi to omogočilo boljši nadzor in preglednost.

    4.10

    		 Poleg tega sprememba uvodne izjave 71 zagotavlja, da bi se izvedbena pooblastila v zvezi z začasnimi ukrepi za uporabo skladov prenesla na Evropsko komisijo brez postopkov v odborih. Predlagana je dodatna prožnost pri vseh prerazporeditvah, in sicer da lahko katera koli država članica zahteva prerazporeditev v višini do 5 % skupne dodelitve za vsak sklad drugemu skladu. V okviru cilja „naložbe za delovna mesta in rast“ se lahko zahteva tudi dodatna prerazporeditev do 5 % med Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom plus in Kohezijskim skladom.

    4.11

    		 EESO priznava pomen malih in srednjih podjetij (MSP) v gospodarstvu in pozdravlja dodatno pozornost, ki jim je namenjena. Poseben poudarek mora biti na MSP, ki ustvarjajo rast in visokokakovostna delovna mesta, potrebna za zmanjšanje neenakosti in razlik.

    4.12

    		 Ob pandemiji COVID-19 se je izkazalo, da digitalno izobraževanje prinaša veliko izzivov. Zgolj omogočanje dostopa učencev iz prikrajšanih okolij do informacijske in komunikacijske tehnologije in digitalne opreme ne zadostuje. EESO priporoča, naj države članice analizirajo načine za omogočanje dostopa do digitalnih platform. Poleg tega učenci iz prikrajšanih okolij in nekateri starejši učitelji nimajo potrebnih znanj in spretnosti za ustrezno delo z digitalnimi orodji in vsebinami, zato EESO poziva k takojšnjim dodatnim naložbam v izpopolnjevanje.

    4.13

    		 EESO podpira predlagano znižanje praga z 10 milijonov EUR na 5 milijonov EUR za operacije, ki se izvajajo v več fazah, če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, navedeni v členu 111.

    4.14

    		 EESO poleg povečanja zmogljivosti za medicinsko opremo in material priporoča, naj EU vodi politike za izboljšanje čezmejnega sodelovanja v času krize. Krize in naravne nesreče se ne ustavijo na državnih mejah. Usklajevanje in skupno odzivanje držav članic je bilo med pandemijo zelo omejeno in neorganizirano, vodile pa so ga navznoter usmerjene težnje. Boljši protokoli in sodelovanje bi odpravili mnoga začetna ozka grla ter omogočili racionaliziran in hiter evropski odziv na kakršno koli katastrofo.

    V Bruslju, 18. septembra 2020

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Luca JAHIER

    (1)  COM(2018) 375 final, 2018/0196 (COD).

    (2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

    (3)  Glej mnenje EESO na lastno pobudo – Evropski semester in kohezijska politika – nova evropska strategija za obdobje po letu 2020 (UL C 353, 18.10.2019, str. 39)

    (4)  UL C 47, 11.2.2020, str. 113.

    Top