Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018XG1221(01)

    Sklepi Sveta o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022

    ST/14984/2018/INIT

    UL C 460, 21.12.2018, p. 12–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    21.12.2018   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 460/12


    Sklepi Sveta o delovnem načrtu za področje kulture 2019–2022

    (2018/C 460/10)

    SVET EVROPSKE UNIJE –

    OB UPOŠTEVANJU:

    Rimske izjave voditeljev EU, vrha v Göteborgu in sklepov Evropskega sveta (1), v katerih je priznana ključna vloga kulture pri oblikovanju vključujoče in kohezivne družbe ter pri ohranjanju konkurenčnosti Evrope;

    aktualnih sprememb, kot so prehod na digitalno tehnologijo, globalizacija, vse večja socialna raznolikost in spremembe v delovnem okolju, ter potrebe po odzivanju na te priložnosti in izzive s skupnimi prizadevanji na področju kulturne politike;

    OB PRIZNAVANJU:

    predhodnih delovnih načrtov Sveta za področje kulture in doseženih rezultatov;

    nove evropske agende za kulturo (2), ki jo je maja 2018 predložila Evropska komisija in v kateri so opredeljeni trije strateški cilji:

    izkoriščanje moči kulture in kulturne raznolikosti za socialno kohezijo in blaginjo s spodbujanjem kulturnega udejstvovanja, mobilnosti umetnikov in varstva dediščine;

    ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje rasti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju s spodbujanjem umetnosti in kulture v izobraževanju, ustreznih znanj in spretnosti ter inovacij v kulturi;

    krepitev mednarodnih kulturnih povezav z izkoriščanjem potenciala kulture za spodbujanje trajnostnega razvoja in miru;

    OB OPOZARJANJU NA:

    evropsko leto kulturne dediščine 2018, v okviru katerega se je znatno povečala ozaveščenost javnosti in politike o evropski kulturi in dediščini, pri čemer je treba ohraniti ta zagon in izkoristiti celoten potencial družbenega in gospodarskega pomena kulture za Evropo;

    pomen sinergij z vsemi relevantnimi programi in skladi EU, zlasti na področjih kulture, izobraževanja, raziskav, digitalizacije ter regionalnega razvoja in razvoja mest, za spodbujanje kulturnih politik v Evropi;

    glavne politične referenčne dokumente iz Priloge II k tem sklepom –

    SE STRINJA:

    s ciljem vzpostavitve strateškega in dinamičnega instrumenta, s katerim bi se odzvali na aktualno politično dogajanje, spodbudili uporabo jasnih načel in določili ciljno usmerjene prednostne naloge, ki se bodo dosledno izvajale, da bi ob ustreznem upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti oblikovali delovni načrt za področje kulture za obdobje 2019–2022, ki je naveden v Prilogi I k tem sklepom;

    POZIVA:

    Komisijo, naj do junija 2022 na podlagi prostovoljnih pisnih prispevkov držav članic pripravi vmesno oceno delovnega načrta in končno poročilo o njegovem izvajanju. Glede na navedeno poročilo se lahko predsedstvo Sveta odloči, ali naj za naslednje obdobje predlaga nov delovni načrt za področje kulture.


    (1)  Dok. EUCO 19/1/17 REV 1.

    (2)  Dok. COM(2018) 267 final.


    PRILOGA I

    I.   VODILNA NAČELA

    Delovni načrt za področje kulture je zasnovan na naslednjih vodilnih načelih:

    Kultura je vrednota sama po sebi.

    Kultura prispeva k trajnostnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju.

    Kulturna in jezikovna raznolikost je ena glavnih prednosti Evropske unije, zato je varovanje in spodbujanje te raznolikosti v središču kulturne politike na evropski ravni.

    Za vključevanje kulture v druge politike je nujen celosten in horizontalen pristop v zvezi z zakonodajo, financiranjem in medsektorskim sodelovanjem.

    Reden dialog med državami članicami, evropskimi institucijami in civilno družbo ter tematsko sodelovanje z mednarodnimi organizacijami ustvarjata sinergije in vodita do boljših rezultatov.

    Za boljše upravljanje so potrebne jasno določene odgovornosti in sodelovanje vseh zadevnih akterjev.

    Predsedstvo Sveta mora za ugotavljanje napredka pri ukrepanju izvajati redno spremljanje.

    Za ustrezno odzivanje na spreminjajoče se razmere v politiki je prožnost delovnega načrta za področje kulture bistvenega pomena.

    II.   PREDNOSTNE NALOGE

    Svet izbere naslednje prednostne naloge glede na njihov prispevek h kulturni raznolikosti, njihovo evropsko dodano vrednost in potrebo po skupnem ukrepanju:

    A.

    Trajnost na področju kulturne dediščine

    B.

    Kohezija in blaginja

    C.

    Ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam

    D.

    Enakost spolov

    E.

    Mednarodne kulturne povezave

    Digitalizacija in statistika na področju kulture sta pomembni horizontalni vprašanji, ki bosta ustrezno obravnavani. Digitalizacija ustvarja nove in inovativne možnosti za umetnost in kulturo, kar zadeva dostopnost, izražanje, ohranjanje, razširjanje in potrošnjo. Statistični podatki na področju kulture so podpora za oblikovanje z dokazi podprte politike na evropski in nacionalni ravni. Redno zagotavljanje primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov na področju kulture v daljšem časovnem obdobju omogoča prepoznavanje trendov in oblikovanje preudarnih politik.

    Poleg tega bi bilo treba posebno pozornost nameniti sinergijam med prednostnimi nalogami.

    A.   Trajnost na področju kulturne dediščine

    Kulturna dediščina je odraz kulturne raznolikosti, ki se prenaša iz prejšnjih generacij, ter sredstvo za trajnostni kulturni, družbeni, okoljski in gospodarski razvoj v Evropi. Ključna področja, ki bodo imela koristi od celovitega strateškega pristopa, so zaščita, ohranjanje in varovanje, raziskave, izobraževalne dejavnosti in prenos znanja, participativno upravljanje in sodobna interpretacija. Med evropskim letom kulturne dediščine 2018 so se po vsej Evropi odvijale številne raznovrstne dejavnosti. Da bi ohranili zapuščino doseženih rezultatov, je treba oblikovati nadaljnje ukrepe in dejavnosti za vključevanje v druge politike, med drugim naj Komisija pripravi akcijski načrt za kulturno dediščino. Upoštevati bi bilo treba tudi delo nacionalnih koordinatorjev evropskega leta.

    B.   Kohezija in blaginja

    Dostop do kulture in udejstvovanje v kulturnem življenju spodbujata krepitev vloge posameznikov, demokratično zavest in socialno kohezijo prek izmenjav z drugimi ljudmi in državljanske udeležbe. Zaradi sprememb v vedenju uporabnikov, ki so posledica digitalizacije, staranja in kulturno raznolikih družb, je nujno boljše razumevanje različnih ciljnih skupin. Treba se bo bolj posvetiti interesom in potrebam posebnih skupin, kot so mladi, starejši, osebe z oviranostmi, osebe z migrantskim ozadjem ter ljudje, ki živijo v revščini ali so materialno prikrajšani. Digitalne tehnologije so koristno sredstvo za razvoj občinstva in inovativne metode udejstvovanja. Medsektorsko sodelovanje z drugimi področji, kot so izobraževanje, socialno varstvo, zdravstveno varstvo, znanost in tehnologija ter regionalni razvoj in razvoj mest, močno vpliva na kohezijo in blaginjo. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti vlogi kulture na lokalni ravni, kakovosti arhitekture in življenjskega okolja ter socialnim inovacijam, ki jih spodbuja kultura ter prispevajo k razvoju mest in regij po vsej EU.

    C.   Ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam

    Umetniška svoboda je tesno povezana z družbenim in gospodarskim položajem kulturnih delavcev in institucij. Za kulturni in ustvarjalni sektor v Evropi so značilni samozaposlovanje, mala podjetja in mikropodjetja ter kulturna in jezikovna raznolikost. Poklicna pot umetnikov ter strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v glavnem temelji na projektih in visoki stopnji mobilnosti, pri čemer so njihovi prihodki pogosto neredni in nepredvidljivi, tako da morajo hkrati opravljati več del, da se lahko preživljajo. Inovacije so zlasti produkt posameznih umetnikov, ustvarjalcev in majhnih kulturnih ustanov, njihovo ustvarjanje vrednosti pa temelji predvsem na nematerialnem premoženju, kot so izvirne zamisli, strokovno znanje in ustvarjalnost. Da bi povečali konkurenčnost Evrope in spodbudili inovacije, je treba graditi na evropskih ustvarjalnih in kulturnih dobrinah. Mobilnost umetnikov ter strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, kroženje in prevajanje evropskih vsebin, usposabljanje in razvijanje nadarjenosti, pravično plačilo in delovni pogoji, dostop do financiranja in čezmejno sodelovanje so vprašanja posebnega pomena za raziskave in izmenjavo na evropski ravni.

    D.   Enakost spolov

    Enakost spolov je eden od stebrov kulturne raznolikosti. Kultura ima ključno vlogo pri odpravljanju stereotipov in spodbujanju družbenih sprememb. Pa vendar so v skoraj vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjih še vedno prisotne večplastne razlike med spoloma. Ženske kot umetnice in kulturne delavke imajo slabši dostop do sredstev za ustvarjanje in proizvodnjo, so na splošno plačane precej manj kot moški ter zasedajo premalo vodilnih položajev in drugih odločilnih funkcij, preslabo pa so zastopane tudi na umetniškem trgu. Treba je priznati, da te razlike obstajajo, in jih odpravljati s posebnimi politikami in ukrepi. Da bi povečali ozaveščenost na politični in upravni ravni ter v različnih sektorjih, je treba zagotoviti izčrpne podatke in izmenjavo dobrih praks.

    E.   Mednarodne kulturne povezave

    Na podlagi stališča, da je kultura vrednota sama po sebi, bi bilo treba prek mednarodnih kulturnih povezav EU povečati ozaveščenost o bistveni vlogi kulture in njenih pozitivnih družbeno-gospodarskih učinkih, s pomočjo katerih se rešujejo pomembna vprašanja in izzivi na svetovni ravni. Nujen je postopen strateški pristop k mednarodnim kulturnim povezavam, ki naj mu sledijo konkretni ukrepi za njegovo izvajanje. Tak pristop bi moral vključevati gledišče „od spodaj navzgor“ ter spodbujati stike med ljudmi in medkulturni dialog. Zagotoviti je treba popolno dopolnjevanje z ukrepi držav članic in ukrepi, ki jih izvajata Svet Evrope in Unesco.

    III.   IZVAJANJE

    Svet poziva države članice in Komisijo, naj sodelujejo pri prednostnih nalogah delovnega načrta za področje kulture, ki se izvaja v okviru dinamičnega kontinuiranega programa, kot je določeno v poglavju IV in v Prilogi A. Delovni načrt za področje kulture mora spremljati predsedstvo Sveta, po potrebi pa ga Svet lahko prilagodi glede na dosežene rezultate in/ali spremembe na področju politike na evropski ravni.

    Teme so pri posameznih prednostnih področjih obravnavane v več korakih z uporabo ustreznih metod dela. Posamezne korake izvajajo bodisi Komisija, Svet, predsedstvo Sveta ali druga zainteresirana država članica.

    Uporabijo se lahko, med drugim, naslednje metode dela: odprta metoda koordinacije, ad hoc strokovna skupina ali skupina strokovnjakov pod vodstvom Komisije, vzajemno učenje, študije, konference, seminarji, namenjeni pregledu stanja, evropski kulturni forum, dialog s civilno družbo, pilotni projekti, skupne pobude z mednarodnimi organizacijami, sklepi Sveta in neformalna srečanja uradnikov z ministrstev za kulturo, po potrebi pa tudi uradnikov z drugih ministrstev.

    Načela, povezana s sestavo in delovanjem skupin za odprto metodo koordinacije, so določena v Prilogi B.

    Države članice in Komisija naj rezultate delovnega načrta za področje kulture razširjajo v širokem obsegu ter jih po potrebi upoštevajo pri oblikovanju politik na evropski in nacionalni ravni.

    IV.   UKREPI

    V zvezi s prednostnimi nalogami in metodami dela, opisanimi v poglavjih II in III, bodo izvedeni naslednji ukrepi.

    A.   Trajnost na področju kulturne dediščine

    Tema:

    Participativno upravljanje

    Metode dela:

    Vzajemno učenje, ki mu sledi konferenca v organizaciji Komisije

    Obrazložitev:

    Participativno upravljanje je inovativen pristop, ki je osredotočen na ljudi in usmerjen v prihodnost ter prinaša resnično spremembo v načinu upravljanja in vrednotenja kulturne dediščine. Strokovnjaki bodo na podlagi dejavnosti skupine za odprto metodo koordinacije „Participativno upravljanje kulturne dediščine“ (2016/17) in evropskega leta kulturne dediščine 2018 izmenjali dobre prakse prek vzajemnega učenja in razpravljali, kako podpreti participativne postopke. V zvezi s „Konvencijo o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara)“ bi bilo treba upoštevati strokovno znanje Sveta Evrope.

    Pričakovani rezultati:

    Z dejavnostmi se bo izboljšalo mreženje in prenos znanja na tem področju, dolgoročno pa bodo prispevale k okrepitvi participativnega upravljanja kulturne dediščine.

    Tema:

    Prilagajanje podnebnim spremembam

    Metode dela:

    Obravnava v skupini za odprto metodo koordinacije, vključno z evidentiranjem

    Obrazložitev:

    Strokovnjaki bodo ob upoštevanju „Pariškega sporazuma“ (2015) in 13. cilja trajnostnega razvoja ZN o podnebnih ukrepih opredelili in izmenjali dobre prakse in inovativne ukrepe za zgodovinsko okolje v povezavi s podnebnimi spremembami. Izmenjane bodo informacije iz znanstvenih projektov v okviru programa Obzorje 2020 in evidentirane dejavnosti EU, vključno s „Študijo o zaščiti dediščine pred nesrečami“ (2018). Posebno pozornost bi bilo treba nameniti energijski učinkovitosti zgodovinskih stavb, zasnovi in preobrazbi kulturne krajine ter varstvu dediščine v skrajnih podnebnih razmerah.

    Pričakovani rezultati:

    Z izmenjavo se bo povečala ozaveščenost nacionalnih strokovnjakov za dediščino o trajnosti na področju kulturne dediščine in okrepile njihove zmogljivosti na tem področju. Njihova priporočila bodo prispevek k razpravam in načrtovanju podnebnih ukrepov na evropski in nacionalni ravni.

    Tema:

    Načela kakovosti za posege na področju kulturne dediščine

    Metode dela:

    Delavnica predsedstva in vzajemno učenje ter ustrezno nadaljnje ukrepanje

    Obrazložitev:

    Strokovnjaki bodo na podlagi dejavnosti v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018 in skupine za odprto metodo koordinacije „Spretnosti in veščine, usposabljanje in prenos znanja: tradicionalni in novi poklici, povezani z dediščino“ (2017/2018) izmenjali praktične primere posegov na področju dediščine s pomočjo skladov EU. Vprašanja v zvezi z obnovo in avtentičnostjo niso vedno ustrezno obravnavana, zato je treba zagotoviti, da odločitve o vseh spremembah zgodovinskega okolja temeljijo na ustreznih ocenah posledic in ustreznem razumevanju vrednosti dediščine.

    Pričakovani rezultati:

    Cilj je oblikovati smernice za naslednjo generacijo skladov EU, da se zagotovi uporaba načel kakovosti za ohranjanje in varovanje dediščine. Strokovnjaki bodo opravili celovito analizo in dali priporočila v zvezi z načeli kakovosti, ki jih bo treba upoštevati pri vseh posegih z vplivom na zgodovinsko okolje.

    Tema:

    Alternativni viri financiranja za kulturno dediščino

    Metode dela:

    Delavnice v organizaciji Komisije

    Obrazložitev:

    Zaradi močnega pritiska na javne proračune, namenjene kulturni dediščini, se oblikujejo alternativni viri financiranja, od javno-zasebnih partnerstev do sodelovanja z loterijami in davčnih olajšav za donacije. V tem smislu bo obravnavana tudi vloga fundacij.

    Pričakovani rezultati:

    Cilj je opredeliti nove vire financiranja za kulturno dediščino in prenosljive dobre prakse za spodbujanje ekonomske vzdržnosti kulturne dediščine.

    B.   Kohezija in blaginja

    Tema:

    Socialna kohezija

    Metode dela:

    Obravnava v skupini za odprto metodo koordinacije, ki ji bo sledila konferenca predsedstva

    Obrazložitev:

    Po pregledu poročila skupine za odprto metodo koordinacije „Spodbujanje prispevkov kulture k socialnemu vključevanju“ (2017/18) bo skupina za odprto metodo koordinacije, ki bo izvajala nadaljnje ukrepanje, dobila nov mandat za podrobnejšo preučitev specifičnih tem posebnega pomena, kot je potreba po vključitvi kulture kot medsektorskega vprašanja med drugim na področje socialne in zdravstvene politike ter lokalnega razvoja. Nato bo organizirana konferenca za razširjanje doseženih rezultatov in pridobljenih spoznanj. Po potrebi se bo pozneje razpravljalo o nadaljnjih korakih.

    Pričakovani rezultati:

    Cilj je opredeliti najboljše prakse medsektorskega sodelovanja, ki imajo pomemben družbeni in gospodarski vpliv. Preučene bodo možnosti financiranja v okviru programa Ustvarjalna Evropa in drugih ustreznih programov EU.

    Tema:

    Visokokakovostna arhitektura in grajeno okolje za vse

    Metode dela:

    Obravnava v skupini za odprto metodo koordinacije, nato pa konferenca, ki jo bo gostila Avstrija, in morebitni skepi Sveta

    Obrazložitev:

    Kot je navedeno v „Izjavi iz Davosa iz leta 2018: Oblikovanje visokokakovostne gradbene kulture za Evropo“, ima kultura osrednjo vlogo v okolju, ki ga oblikujejo ljudje (kar zajema arhitekturo, dediščino, javni prostor in krajino). Za razvoj celostnega pristopa, ki bo prispeval k blaginji vseh državljanov, so potrebni inovativni in vključujoči procesi za ustvarjanje in ohranjanje kvalitetne arhitekture. Poudarek bo na arhitekturi kot stroki, pri kateri je za skupno dobro vzpostavljeno pravšnje ravnovesje med kulturnimi, družbenimi, gospodarskimi, okoljskimi in tehničnimi vidiki. Analizirani bodo večdisciplinarni in participativni modeli upravljanja, ki prispevajo k socialni vključenosti in trajnostnemu razvoju sosesk.

    Pričakovani rezultati:

    Z izmenjavo izkušenj in zgodb o uspehu bo mogoče opredeliti najboljše prakse. Lahko bi se vzpostavile sinergije s strukturnima skladoma, agendo EU za mesta in njenim novim partnerstvom na področju kulture in kulturne dediščine ter z agendo ZN do leta 2030 in projektom OECD za regionalno produktivnost in blaginjo, ki ju spodbuja kultura.

    Tema:

    Razumevanje digitalnega občinstva

    Metode dela:

    Skupina strokovnjakov pod vodstvom Komisije

    Obrazložitev:

    Digitalne tehnologije ponujajo kulturnim organizacijam možnost, da oblikujejo interaktivne stike z različnimi skupinami občinstva. Da bi organizacije lahko izkoristile to priložnost, morajo bolje razumeti svoje digitalno občinstvo. Na podlagi dejavnosti skupine za odprto metodo koordinacije (2015/16) in „sklepov Sveta o spodbujanju dostopa do kulture prek digitalnih pripomočkov, s poudarkom na razvoju občinstva“ (2017) bo skupina strokovnjakov pod vodstvom Komisije preučila inovativna orodja in pripravila smernice za zbiranje in upravljanje podatkov o digitalnem občinstvu.

    Pričakovani rezultati:

    Prostovoljne smernice naj služijo kot vir navdiha za kulturne organizacije in jim pomagajo pri prilagajanju na stalno spreminjajoče se digitalno okolje. Organizacije bodo s storitvami, ki so bolj usmerjene k uporabnikom, poglobile odnose s sedanjimi skupinami občinstva in dosegle nove skupine.

    Tema:

    Mlada ustvarjalna generacija

    Metode dela:

    Konferenca predsedstva in morebitni sklepi Sveta ter razprava o nadaljnjih ukrepih

    Obrazložitev:

    Kultura in izobraževanje vse od zgodnjega otroštva spodbujata razvijanje ustvarjalnih spretnosti in kritičnega razmišljanja. Digitalizacija oblikuje nove modele dostopa do kulture, omogoča osebno reinterpretacijo in samoizražanje, kar vzbuja zanimanje mladih, ki sodelujejo kot aktivno občinstvo. Vse večja je potreba po bolj strateškem pristopu v zvezi z udejstvovanjem mladih na področju kulture, da bi spodbudili njihovo ustvarjalnost ter razvoj znanj in spretnosti, ki so pomembne za njihovo prihodnjo zaposljivost, aktivno državljanstvo in socialno vključenost.

    Pričakovani rezultati:

    Politična priporočila bodo namenjena spodbujanju ustvarjalnosti mladih in njihovega inovacijskega potenciala v digitalni dobi.

    Tema:

    Državljanstvo, vrednote in demokracija

    Metode dela:

    Konferenca predsedstva, ki ji bo sledila študija

    Obrazložitev:

    Sodelovanje v umetnosti in kulturi spodbuja aktivno državljanstvo, odprtost, radovednost in kritično razmišljanje, s tem pa se krepi demokracija. Študija bo preučila vpliv kulture na te vidike in zbrala primere. Razmisliti bi bilo treba o možnosti sodelovanja s Svetom Evrope in preučiti, ali bi se na ravni EU lahko uporabljal njegov „okvir kazalnikov za kulturo in demokracijo“.

    Pričakovani rezultati:

    Študija bo prispevala k oblikovanju z dokazi podprtih ukrepov politike, izboljšala pa bo tudi ozaveščenost o pomenu kulture za družbo in demokracijo.

    C.   Ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam

    Tema:

    Status in delovni pogoji umetnikov ter strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

    Metode dela:

    Študija in zatem obravnava v skupini za odprto metodo koordinacije

    Obrazložitev:

    V študiji bi bilo treba raziskati poklicne poti, vključno s podjetništvom, vrsto dohodka, vpliv trga, dostop do financiranja, socialno varnost in čezmejno mobilnost. Skupina za odprto metodo koordinacije naj bi nato analizirala rezultate, zagotovila izmenjavo dobrih praks v državah članicah in pripravila politična priporočila.

    Pričakovani rezultati:

    Cilj je boljše poznavanje delovnih pogojev umetnikov ter strokovnjakov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v Evropi in pridobitev strateških nasvetov za oblikovanje ugodnega okolja.

    Tema:

    Umetniška svoboda

    Metode dela:

    Delavnica v organizaciji Komisije, ki ji bo morda sledila konferenca z drugimi pristojnimi agencijami EU in mednarodnimi organizacijami

    Obrazložitev:

    Umetniška svoboda ima v skladu z „Listino EU o temeljnih pravicah“ in „Konvencijo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov“ bistveno vlogo v demokratičnih družbah. Umetnost je lahko v pomoč pri premagovanju ovir, povezanih z raso, vero, spolom, starostjo, državljanstvom, kulturo in identiteto, saj ponuja protipripoved ter spodbija prevladujoče diskurze in vidike. Obravnavani bodo razvoj in izzivi, povezani z umetniško svobodo.

    Pričakovani rezultati:

    Cilj je preučiti konkretne izkušnje v zvezi s tem in tako izboljšati osveščenost o pomenu umetniške svobode.

    Tema:

    Koprodukcije v avdiovizualnem sektorju

    Metode dela:

    Konferenca predsedstva in morebitni sklepi Sveta, nato pa obravnava v skupini za odprto metodo koordinacije

    Obrazložitev:

    Po podatkih Evropskega avdiovizualnega observatorija si evropske koprodukcije v kinu ogleda trikrat več gledalcev kot nacionalne filme. Koprodukcije prispevajo h krepitvi evropske industrije, saj utrjujejo njen položaj v Evropi in na ključnih mednarodnih trgih. Nacionalni skladi in evropski programi (na primer podprogram MEDIA v okviru programa Ustvarjalna Evropa in sklad EURIMAGES) vse večjo pozornost namenjajo potencialu koprodukcij tako za celovečerne filme kot televizijske produkcije, vključno z dvostranskimi koprodukcijami in soustvarjanjem med evropskimi državami ter koprodukcijami z neevropskimi državami. Ta potencial bi bilo treba razvijati tudi z vidika razvoja različnih skupin občinstva.

    Pričakovani rezultati:

    Da bi spodbudili koprodukcije, bodo v pravnih okvirih in shemah podpore za avdiovizualni sektor oblikovana politična priporočila in spodbude za koprodukcije.

    Tema:

    Raznolikost in konkurenčnost v glasbenem sektorju

    Metode dela:

    Konference predsedstva, delavnice v organizaciji Komisije in morebitni sklepi Sveta

    Obrazložitev:

    Prehod na digitalno tehnologijo, zlasti pojav storitev pretakanja glasbe, in vse večja konkurenca svetovnih akterjev sta povzročila korenite spremembe v načinu ustvarjanja, produkcije, izvajanja, razširjanja, potrošnje in trženja glasbe. Strokovnjaki bodo na podlagi dejavnosti v okviru ukrepa „Glasba premika Evropo“ (Music Moves Europe) izmenjali informacije o javnih politikah za spodbujanje mobilnosti umetnikov in razširjanje lokalne ponudbe znotraj in zunaj Evrope.

    Pričakovani rezultati:

    Cilj je opredeliti prenosljive dobre prakse ter preučiti ustrezne ukrepe politike na evropski in nacionalni ravni.

    Tema:

    Večjezičnost in prevajanje

    Metode dela:

    Obravnava v skupini za odprto metodo koordinacije, ki ji bo sledila konferenca predsedstva

    Obrazložitev:

    Prevajanje je v večjezičnem okolju bistvenega pomena pri omogočanju širšega dostopa do evropskih vsebin. Da bi izkoristili prednosti, ki jih nudi evropska jezikovna raznolikost, in spodbudili večje kroženje evropskih del, bodo preučeni obstoječi mehanizmi v podporo prevajanju na evropski in nacionalni ravni. Digitalizacija močno vpliva na jezikovno raznolikost in na prevajalske poklice, zato bodo upoštevane tudi njihove potrebe na tem področju.

    Pričakovani rezultati:

    Strokovnjaki bodo izmenjali dobre prakse v zvezi s podporo prevajanju v knjižnem in založniškem sektorju, pa tudi v drugih kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ter priporočili konkretne ukrepe v okviru programa Ustvarjalna Evropa za spodbujanje jezikovne raznolikosti in kroženja del.

    Tema:

    Financiranje in inovacije

    Metode dela:

    Neformalno srečanje ministrov za kulturo, ki mu bodo sledili seminarji, namenjeni pregledu stanja, v organizaciji Komisije

    Obrazložitev:

    Po razpravi v skupinah za odprto metodo koordinacije o „dostopu kulturnega in ustvarjalnega sektorja do financiranja“ (2014/15) in o „razvijanju podjetniškega in inovacijskega potenciala kulturnega in ustvarjalnega sektorja“ (2016/17) ter na podlagi „sklepov Sveta o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja“ (2015) je treba pregledati stanje in oceniti, kako se ta priporočila izvajajo.

    Pričakovani rezultati:

    Strokovnjaki bodo pregledali, kaj je bilo do sedaj izvedeno, in preučili ukrepe za nadaljnje delo na evropski ravni.

    D.   Enakost spolov

    Tema:

    Enakost spolov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju

    Metode dela:

    Evidentiranje in obravnava v skupini za odprto metodo koordinacije, ki jima bodo morda sledili sklepi Sveta

    Obrazložitev:

    Komisija bo z evidentiranjem preučila položaj umetnic in kulturnih delavk (npr. boj proti stereotipom in spolnemu nadlegovanju, dostop do virov, zastopanost na vodilnih položajih, osebni prejemki). Vzporedno s tem bodo države članice izmenjale informacije o stanju na nacionalni ravni in dobrih praksah. Skupina za odprto metodo koordinacije (OMK) bo opredelila glavne ovire in predlagala sklop konkretnih ukrepov. Svet bi zatem lahko sprejel sklepe, v katerih bi se osredotočil na izbrane cilje in dejavnosti.

    Pričakovani rezultati:

    Cilj je osveščati o enakosti spolov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju na politični, upravni in praktični ravni ter predlagati konkretne ukrepe v okviru programa Ustvarjalna Evropa.

    E.   Mednarodne kulturne povezave

    Tema:

    Strateški pristop k mednarodnim kulturnim povezavam EU

    Metode dela:

    Sestanki Odbora za kulturne zadeve in/ali drugih ustreznih forumov, na katerih sodelujejo ESZD ter uradniki z ministrstev za zunanje zadeve in drugih pristojnih ministrstev, srečanja strokovnjakov in konferenca predsedstva

    Obrazložitev:

    Svet bo nadaljeval delo na ravni Skupine prijateljev predsedstva (2017/18) na isto temo, zato se pričakuje njegov odziv na Skupno sporočilo Komisije in ESZD „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“ (2016), in sicer opredelitev skupnih strateških načel, ciljev in prednostnih nalog pristopa EU, pojasnitev vloge udeleženih akterjev ter predlaganje področij, na katerih je skupno ukrepanje na ravni Evropske unije najbolj pomembno.

    Pričakovani rezultati:

    Glede na horizontalno naravo te naloge je cilj povezati strokovnjake iz različnih sektorjev (npr. s področja kulture, zunanjih zadev, izobraževanja, migracij, razvojnega sodelovanja, carin in podjetništva) pri oblikovanju skupnega strateškega pristopa EU k mednarodnim kulturnim povezavam in zatem konkretnih ukrepov za njegovo izvajanje.

    Priloga A

    Okvirni časovni razpored delovnega načrta za področje kulture 2019–2022

    Prednostna naloga

    Teme

    2019

    2020

    2021

    2022

    Prvo polletje

    Drugo polletje

    Prvo polletje

    Drugo polletje

    Prvo polletje

    Drugo polletje

    Prvo polletje

    Drugo polletje

    A.

    Trajnost na področju kulturne dediščine

    Participativno upravljanje

    vzajemno učenje

    konferenca

     

     

     

     

     

    Prilagajanje podnebnim spremembam

     

     

     

    skupina za OMK

     

    Načela kakovosti

    delavnica predsedstva

    vzajemno učenje

     

     

     

     

     

    Alternativni viri financiranja

     

     

    delavnica

     

    delavnica

     

     

     

    B.

    Kohezija in blaginja

    Socialna kohezija

    pregled poročila skupine za OMK 2017/18

    skupina za OMK

    pregled poročila skupine za OMK, konferenca predsedstva

     

     

     

    Visokokakovostna arhitektura in grajeno okolje za vse

     

     

    skupina za OMK

    konferenca

    morebitni sklepi Sveta

     

    Razumevanje digitalnega občinstva

     

     

    skupina strokovnjakov pod vodstvom Komisije

    pregled poročila skupine strokovnjakov

    Mlada ustvarjalna generacija

    konferenca predsedstva, morebitni sklepi Sveta

     

     

     

     

     

     

     

    Državljanstvo, vrednote in demokracija

     

    konferenca predsedstva

     

    študija

     

    C.

    Ekosistem v podporo umetnikom, strokovnjakom v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter evropskim vsebinam

    Status in delovni pogoji umetnikov

     

    študija

    skupina za OMK

    Umetniška svoboda

     

     

    delavnica

     

    morebitna konferenca

     

     

     

    Avdiovizualne koprodukcije

    konferenca predsedstva, morebitni sklepi Sveta

    skupina za OMK

    pregled poročila skupine za OMK

     

     

     

    Glasba

    konferenca predsedstva

     

    delavnica

    delavnica

    konferenca predsedstva, morebitni sklepi Sveta

     

     

     

    Večjezičnost in prevajanje

     

     

    skupina za OMK

    pregled poročila skupine za OMK

    konferenca predsedstva

     

    Financiranje in inovacije

    neformalno srečanje ministrov za kulturo

    seminar, namenjen pregledu stanja

     

    seminar, namenjen pregledu stanja

     

     

     

    D.

    Enakost spolov

    Enakost spolov

    evidentiranje in skupina za OMK

    pregled poročila skupine za OMK, morebitni sklepi Sveta

     

     

     

     

    E.

    Mednarodne kulturne povezave

    Strateški pristop

     

    sprejetje strateškega pristopa

     

     

     

    konferenca predsedstva

     

     

    Priloga B

    Načela v zvezi s skupinami za odprto metodo koordinacije, ki so jih države članice določile v okviru delovnega načrta za področje kulture 2019–2022

    Članstvo

    Sodelovanje držav članic pri delu skupin za odprto metodo koordinacije je prostovoljno, države članice pa se jim lahko kadarkoli pridružijo.

    Države članice, ki jih sodelovanje zanima, imenujejo strokovnjake, ki bodo člani skupine za odprto metodo koordinacije. Pri tem zagotovijo, da imajo imenovani strokovnjaki konkretne izkušnje z zadevnega področja, pridobljene na nacionalni ravni. Imenovani strokovnjaki se zavežejo, da bodo učinkovito komunicirali s pristojnimi nacionalnimi organi. Postopek imenovanja usklajuje Komisija.

    Posamezne skupine za odprto metodo koordinacije se lahko odločijo, da k sodelovanju pri svojem delu povabijo neodvisne strokovnjake, predstavnike civilne družbe in predstavnike tretjih evropskih držav. Taki udeleženci se lahko dodajo tudi za celotno delovno obdobje, vendar mora v tem primeru njihovo članstvo soglasno odobriti skupina za odprto metodo koordinacije.

    Mandat

    Mandat posameznih skupin za odprto metodo koordinacije bo dokončno oblikovan na ravni Odbora za kulturne zadeve na podlagi osnutka mandata, ki ga v skladu s poglavjem IV predlaga Komisija.

    Delovni postopki

    Skupine za odprto metodo koordinacije se osredotočijo na zagotavljanje konkretnih in uporabnih rezultatov v zvezi z zahtevanimi vprašanji.

    Vsaka skupina za odprto metodo koordinacije svoj delovni program pripravi v skladu s tem delovnim načrtom za področje kulture.

    Vsaka skupina za odprto metodo koordinacije je odgovorna za imenovanje svojega predsednika ali sopredsednikov na prvem sestanku skupine strokovnjakov.

    Komisija nudi strokovno znanje in logistično podporo pri delu skupin za odprto metodo koordinacije. Pri delu jim po možnosti pomaga tudi z drugimi ustreznimi sredstvi (vključno z uvodnim sestankom in študijami, povezanimi z njihovim področjem dela).

    Da bi podprli izmenjavo dobrih praks, lahko sestanke skupin za odprto metodo koordinacije, vključno s študijskimi obiski, skličejo tudi države članice.

    Poročanje in obveščanje

    Predsedniki skupin za odprto metodo koordinacije poročajo Odboru za kulturne zadeve o doseženem napredku in rezultatih. Odbor za kulturne zadeve skupinam za odprto metodo koordinacije po potrebi zagotavlja dodatne usmeritve in tako zagotovi, da se želeni rezultati dosežejo v želenem časovnem obdobju.

    Dnevni redi in zapisniki sestankov skupin za odprto metodo koordinacije so na voljo vsem državam članicam, ne glede na stopnjo njihovega sodelovanja.

    Končna poročila skupin za odprto metodo koordinacije se objavijo, povzetke pa naj bi Komisija prevedla v vse uradne jezike EU.


    PRILOGA II

    Glavni politični referenčni dokumenti (1)

    Sporočilo Komisije o novi evropski agendi za kulturo z dne 22. maja 2018 (COM (2018) 267 final)

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o delovnem načrtu za področje kulture (2015–2018) (UL C 463, 23.12.2014, str. 4) in Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spremembi delovnega načrta za področje kulture (2015–2018) v zvezi s prednostno nalogo o medkulturnem dialogu (UL C 417, 15.12.2015, str. 44)

    Sklepi Evropskega sveta z dne 14. decembra 2017 (EUCO 19/1/17 REV 1)

    Prečiščeni različici Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 326 s posebnim poudarkom na členih 8, 10 in 167 PDEU (UL C 326, 26.10.2012, str. 13)

    Sklepi Sveta o strateškem pristopu EU k mednarodnim kulturnim povezavam (UL C 189, 15.6.2017, str. 38)

    Sklepi Sveta o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja (UL C 172, 27.5.2015, str. 13).

    Sklepi Sveta o upravljanju na področju kulture (UL C 393, 19.12.2012, str. 8)

    Sklepi Sveta o spodbujanju dostopa do kulture prek digitalnih pripomočkov, s poudarkom na razvoju občinstva (UL C 425, 12.12.2017, str. 4)

    Sklepi Sveta o potrebi po postavljanju kulturne dediščine v ospredje politik EU (UL C 196, 8.6.2018, str. 20)

    Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o enakosti spolov v avdiovizualnem sektorju (CM/Rec(2017)9)

    Razprava o izobraževanju in kulturi v okviru Agende voditeljev v Göteborgu 17. novembra 2017, vključno s Sporočilom Komisije o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture (COM (2017) 673 final)

    Sklep (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018) (UL L 131, 20.5.2017, str. 1)

    Skupno sporočilo Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje z naslovom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“ (JOIN (2016) 29 final)

    Uredba (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) (UL L 347, 20.12.2013, str. 221) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa Ustvarjalna Evropa (2021–2027) (COM(2018) 366 final)

    Poročilo Komisije o izvajanju in ustreznosti delovnega načrta za področje kulture za obdobje 2015–2018

    Poročilo Skupine prijateljev predsedstva o nekaterih elementih prihodnjega strateškega pristopa EU k mednarodnim kulturnim povezavam (9952/18)

    Rimska izjava z dne 25. marca 2017

    Konvencija Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (2005)

    UNESCO: Preoblikovanje kulturnih politik. Ustvarjalnost v osrčju razvoja. Konvencija iz leta 2005, svetovno poročilo (2018)

    Resolucija OZN „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ (2015)


    (1)  Po abecednem vrstnem redu.


    Top