EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.6.2018

COM(2018) 467 final

2018/0252(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter razveljavitvi Direktive Sveta (Euratom) št. 1368/2013

{SWD(2018) 343 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.

•Razlogi in cilji

Program financiranja za finančno pomoč za „razgradnjo jedrskih objektov in končno odlaganje odpadkov“ (v nadaljevanju: program), ki je predstavljen v tem osnutku uredbe, obravnava razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z nastalimi odpadki s skupnim instrumentom, da se za zagotovljeno izpolnjevanje ustreznih zavez optimirajo sinergije in izmenjava znanja. Ta namenski program financiranja lahko ustvari dodatno dodano vrednost EU, tako da znotraj EU postane kazalnik za varno upravljanja tehnoloških zadev pri jedrski razgradnji in širjenju znanja na države članice. Takšna finančna pomoč je zagotovljena na podlagi predhodne ocene, ki opredeli posebne potrebe in izkaže dodano vrednost EU.

Trenutno se program osredotoča na posebej opredeljene potrebe:

enote 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj (Bolgarija) in jedrska elektrarna Bohunice V1 (Jaslovské Bohunice, Slovaška) so sestavljene iz šestih tlačnovodnih reaktorjev, izvorno razvitih v Sovjetski zvezi (VVER 440). Razgradnja teh elektrarn prispeva k povečani jedrski varnosti v regiji in EU kot celoti.

Skupno raziskovalno središče (JRC) Komisije ima v lasti jedrske raziskovalne objekte na štirih lokacijah: JRC-Geel v Belgiji, JRC-Karlsruhe v Nemčiji, JRC-Ispra v Italiji in JRC-Petten na Nizozemskem. Nekateri od teh objektov so še danes v uporabi, ostali pa se več ne uporabljajo, v nekaterih primerih že več kot 20 let. Kot operater in/ali lastnik 1 jedrske elektrarne po belgijski, nizozemski, nemški in italijanski zakonodaji je središče JRC odgovorno za razgradnjo teh objektov in varno ravnanje od proizvodnje do odlaganja nastalega izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov.

Ob upoštevanju zapisanega je program logično razdeljen na:

(i)    dva ukrepa za zagotovitev finančne pomoči Bolgariji in Slovaški za varno razgradnjo šestih jedrskih reaktorjev v enotah 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj in jedrski elektrarni Bohunice V1 (v nadaljevanju: program Kozloduj oz. program Bohunice);

(ii)    ukrepe JRC za varno izvajanje postopka razgradnje in ravnanje z nastalimi radioaktivnimi odpadki iz jedrskih objektov Komisije na lokacijah JRC (v nadaljevanju: program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki oz. program R&RO).

Glavni cilj programa Kozloduj in programa Bohunice je pomagati Bolgariji in Slovaški pri obvladovanju radioloških varnostnih tveganj pri razgradnji enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj oz. jedrske elektrarne Bohunice V1.

Program R&RO je usmerjen v varno razgradnjo na lokacijah JRC Komisije ter preučuje in razvija možnosti za predviden prenos odgovornosti za razgradnjo in ravnanje z odpadki na države članice, ki gostijo JRC.

Program ima velik potencial, da ustvarja in izmenjuje znanje ter tako državam članicam EU pomaga pri razgradnji.

Programa Kozloduj in Bohunice se izvajata več finančnih obdobij in bosta po pričakovanjih zaključena do leta 2030 oz. 2025. Po pričakovanjih bosta s sredstvi iz tega večletnega finančnega okvira (tj. 2014–2020) dosegla več pomembnih mejnikov, vendar so še vedno potrebni zneski za obravnavo preostalih ključnih radioloških varnostnih vprašanj, povezanih z razgradnjo teh objektov.

Programa Kozloduj in Bohunice sta nastala v okviru pristopnih pogajanj Bolgarije in Slovaške z Evropsko unijo, kjer sta se zavezali k zaprtju in naknadni razgradnji svojih starih sovjetskih jedrskih reaktorjev do dogovorjenega datuma. Zaveza teh dveh držav članic k zaprtju kot tudi zaveza EU k zagotavljanju finančne podpore sta predvideni v ustreznih pristopnih pogodbah 2 , 3 (Slovaška je postala članica leta 2004, Bolgarija pa leta 2007). Državi članici in EU so izpolnile svoje zaveze iz pristopnih pogodb.

Na podlagi člena 203 Pogodbe Euratom 4 in za zagotovitev neprekinjenosti ukrepov v zvezi z varnostjo je EU zagotovila finančno pomoč 5 , 6 za razgradnjo jedrske elektrarne Bohunice V1 po časovnem okviru, navedenem v pristopni pogodbi Slovaške 7 . Podobno je EU po izteku obdobja iz pristopne pogodbe Bolgarije 8 še naprej zagotavljala finančno pomoč6, 9 za varno razgradnjo enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj.

Skupno raziskovalno središče je bilo ustanovljeno s členom 8 Pogodbe Euratom 10 . Ob uporabi tega člena so v obdobju 1960–1962 bili podpisani lokacijski sporazumi med Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Nemčijo, Belgijo, Italijo oz. Nizozemsko. V zadnjih dveh primerih so nacionalni jedrski raziskovalni objekti bili preneseni na Skupnost. Odtlej je bila na štirih lokacijah nameščena druga infrastruktura, namenjena jedrskim raziskavam in razvoju, ki vsebuje tudi nove objekte. Nekateri objekti so še danes v uporabi, saj so ključni za izvajanje sedanjih in prihodnjih programov Euratoma za raziskave in usposabljanje. Drugi so bili zaprti, v nekaterih primerih že pred več kot 20 leti, in so večinoma zastareli.

Na podlagi Pogodbe Euratom mora JRC sprejeti svoje pretekle jedrske obveznosti in razgraditi svoje zaprte jedrske objekte. V ta namen in na podlagi sporočila Komisije iz leta 1999 11 je bil uveden program R&RO, v dogovoru z Evropskim parlamentom in Svetom pa je bila pripravljena posebna ad hoc proračunska vrstica 12 . Od takrat je Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu redno poročala o napredku v programu R&RO in s tem zagotovila posodobljene proračunske napovedi (2004, 2008 in 2013 13 ).

Na začetku se je program R&RO osredotočal na t.i. „pretekle obveznosti“, ki izvirajo predvsem iz jedrskih objektov v Ispri in so v preteklih desetletjih prenehali obratovati. To vključuje tudi odpadke, ki so nastali v preteklosti in se nahajajo na lokacijah JRC. Trenutno program obsega tudi jedrske objekte, ki bodo v prihodnosti na vseh štirih lokacijah JRC zastareli, vključno z ravnanjem z jedrskim materialom.

•Skladnost z veljavnimi predpisi

Programa Kozloduj in Bohunice sta se z leti razvijala, zato da bi bolje odražala potrebe in zagotovila varno razgradnjo objektov: prvotno in do leta 2013 je bila pomoč EU zasnovana za podporo Bolgariji in Slovaški pri njunih prizadevanjih za zaprtje in razgradnjo zadevnih reaktorjev ter tudi za obravnavo posledic predhodnega zaprtja teh jedrskih elektrarne; pozneje, leta 2014, pa se je področje uporabe programov omejilo na dejavnosti razgradnje, tj. na ukrepe, povezane z varnostjo; za naslednjo stopnjo se pa predlaga, da se programa usmerita na dejavnosti razgradnje, ki obsegajo radiološke varnostne izzive.

Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče ne sodi v področje uporabe teh programov in v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom o odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja odgovornost Bolgarije in Slovaške.

Ker so jedrski objekti JRC v Karlsruheju, Geelu in Pettnu še vedno ključni za aktivnosti raziskovanja in usposabljanja JRC, je program R&RO do sedaj najbolj vplival na lokacijo v Ispri, kjer je večina jedrskih objektov prenehala z obratovanjem pred letom 1999. V prihodnosti (med letoma 2020 in 2060) bo treba izvesti znatne dejavnosti razgradnje tudi na lokacijah JRC v Karlsruheju, Geelu in Pettnu. Program R&RO bo v državah gostiteljicah JRC prispeval k nacionalnim programom izvajanja Direktive Sveta 2011/70/Euratom o odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

V skladu z Rimsko izjavo 14 bi moral proračun EU Evropi omogočati, da je varna; gre za razsežnost, h kateri so programi razgradnje jedrskih elektrarn prispevali doslej in lahko prispevajo še naprej. Po zaprtju jedrskih objektov je glavni pozitivni učinek, ki ga želimo doseči, progresivno zmanjševanje ravni radiološke nevarnosti za zaposlene, javnost in okolje v zadevnih državah članicah in tudi v EU kot celoti.

Program sodi v regulativni okvir EU za jedrsko varnost; še posebej relevantne za program so: (i) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; (ii) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov in njena sprememba iz Direktive Sveta 2014/87/Euratom; (iii) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.

Dokler je JRC imetnik dovoljenja, ima primarno odgovornost (člen 7 Direktive Sveta 2011/70/Euratom) za varno ravnanje z lastnim izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (v štirih državah gostiteljicah), program R&RO pa s tega vidika ostaja nepogrešljiv pri izpolnjevanju obveznosti Komisije kot imetnice dovoljenj za te objekte. S čimprejšnjim umikom zastarelih objektov za jedrske raziskave brez radioloških omejitev prispeva k varni Evropi in celotni Uniji določa jasno merilo varnega in odgovornega ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Toda pravočasen zaključek tega postopka je zelo odvisen od države članice gostiteljice, zato so službe Komisije tesno sodelovale z JRC za opredelitev možnosti za boljše upravljanje, da se izboljša učinkovitost izvajanja programa.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Programa Kozloduj in Bohunice izvirata iz pristopnih pogodb Bolgarije oz. Slovaške in pomenita zavezo EU do obeh držav. Dodana vrednost EU teh programov je od začetka opredeljena v smislu jedrske varnosti. Odsotnost sofinanciranja EU bi po vsej verjetnosti imela negativen učinek na postopek razgradnje in bi tako neposredno vplivala na varnost zaposlenih ter splošne javnosti. Prispevek programov k obravnavi radioloških varnostnih izzivov se z napredovanjem razgradnje seveda zmanjšuje 15 .

Načrt lahko ustvari dodatno dodano vrednost EU s povečanim osredotočanjem na izmenjavo znanja, ki je pomembna za obvladovanje podobnih izzivov, s katerimi se soočajo druge države članice pri izvajanju načrtov razgradnje. Trenutno je v Evropi trajno zaprtih več kot 90 jedrskih reaktorjev, vendar so le trije bili v celoti razgrajeni. Izkušnje pri razgradnji jedrskih reaktorjev v Evropi (kot tudi mednarodno) so zato omejene. Podobno so dodatne izkušnje potrebne za razgradnjo drugih jedrskih objektov. Ustrezne izkušnje in znanja, pridobljena s programom, lahko koristijo drugim projektom razgradnje in bodo povišali raven varnosti v EU.

•Sorazmernost

V naslednjem večletnem finančnem okviru se bo načrt osredotočal na radiološke varnostne izzive razgradnje, kjer se lahko doseže največja dodana vrednost EU (tj. progresivno zmanjševanje ravni radiološke nevarnosti za zaposlene, javnost in okolje v zadevnih državah članicah in tudi v EU kot celoti ter dokončanje programov Bohunice in Kozloduj).

•Izbira instrumenta

Vmesna ocena programov pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, na Slovaškem in v Litvi je glede sedanje ureditve, tj. uporabe namenskega programa za porabo sredstev, pokazala, da zagotavlja uspešno in učinkovito izvajanje programa. Glavni dejavniki uspeha so jasna opredelitev vlog in odgovornosti kot tudi okrepljen okvir za spremljanje. Glede na to, da se vsi trije programi nanašajo na razgradnjo, torej industrijsko dejavnost velikega obsega, je bila sprejeta odločitev, da bi združitev teh treh programov ustvarila boljšo izmenjavo znanja, medtem ko bi programi imeli koristi od medsebojnih izkušenj.

Skozi leta je neodvisen strokovni pregled programa R&RO pokazal, da je lahko upravljanje z njim bolj uspešno, če se uvedeta proračunska in kadrovska prožnost. Program tudi ustvarja pomembno znanje o razgradnji raziskovalnih objektov in prispeva k programom usposabljanja na tem področju. Zato so službe Komisije po notranjem razmisleku ugotovile, da bi bilo ustrezno, da je program razgradnje JRC sestavni del takšnega instrumenta. To bo središču JRC zagotovilo potrebna sredstva za izvajanje programa, pri čemer bo imelo koristi od prožnosti instrumenta (tj. upravljanje s proračunom v sedemletnem obdobju v primerjavi s trenutnim letnim programskim ciklom, kjer se proračun na prošnjo dodeli na letni osnovi).

Poleg tega bi to tudi okrepilo sinergijo in izmenjavo znanj programa JRC z drugimi bolj naprednimi programi razgradnje. Države članice EU bodo imele koristi od znanja, ki ga ustvarita oba programa, programa pa lahko imata tudi medsebojne koristi.

Komisija zato predlaga nadaljevanje v okviru enega instrumenta: (i) izvajanje programov Kozloduj in Bohunice s posrednim upravljanjem prek izvedbenega organa, ocenjenega na podlagi stebrov (tj. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v Bolgariji in slovaška agencija za inovacije in energijo (SIEA) na Slovaškem); in (ii) izvajanje programa R&RO z neposrednim upravljanjem.

Ta rešitev bi tudi olajšala začetek pogajanj z državami članicami gostiteljicami JRC o pričakovanem prenosu jedrskih obveznosti Komisije. V preteklosti je v zadevnih državah članicah že prišlo do takšnih prenosov. Vsaka takšna finančna poravnava se lahko izvede v različnih oblikah, npr. lahko se izplača v več večletnih finančnih okvirih, odvisno od trajanja postopka razgradnje.

Treba se je zavedati, da v trenutnih razmerah obstajajo razlike: v Belgiji, Nemčiji in na Nizozemskem so merila za sprejemljivost odpadkov opredeljena in zato je tudi stanje relativno bolj stabilno kot v Italiji, kjer poti odpadkov v nacionalnem programu niso jasne. Več negotovosti v zvezi z načrtom razgradnje JRC v Ispri izhaja predvsem iz sedanje odsotnosti meril za sprejemljivost odpadkov in končnega odlagališča.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Retrospektivne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Program Kozloduj (BG) in program Bohunice (SK)

Vmesno vrednotenje je pokazalo, da sta sedanja programa skladna s politikami EU, ki so usmerjene v doseganje najvišje ravni jedrske varnosti. Podpora EU zagotavlja, da se neposredna strategija razgradnje v Bolgariji in na Slovaškem vztrajno izvaja in preprečuje, da bi se na prihodnje generacije preneslo neupravičeno breme, ob tem pa iz zgodovinskih razlogov delno odstopa od končne odgovornosti držav članic, da zagotovi ustrezna finančna sredstva za jedrsko razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

Bolgarija in Slovaška uspešno in učinkovito napredujeta pri razgradnji reaktorjev v skladu s temeljnim scenarijem, dogovorjenim leta 2014 (tj. načrta razgradnje). Zaradi zapletenosti načrta so se pojavili izzivi in zastoji, vendar sistem upravljanja kaže vse večjo sposobnost spoprijemanja s takšnimi izzivi. Programa Kozloduj in Bohunice sta že privedla k občutnemu zmanjšanju radiološke nevarnosti za širšo javnost, glede na to, da so najpomembnejši viri radioloških nevarnosti zajeti v večletnem finančnem okviru 2014–2020 (npr. dekontaminacija in razgradnja primarnih hladilnih krogov in sredic reaktorjev ter dokončanje poti za ravnanje z odpadki).

Proračunske ocene za večletni finančni okvir po letu 2020 za nadaljevanje in dokončanje programov Kozloduj in Bohunice ustrezajo manj kot četrtini večletnega finančnega okvira 2014–2020, zagotovljena pa bo vzpostavitev dogovorjenega končnega stanja v postopku razgradnje.

Vmesna ocena je pokazala, da povečana raven nacionalnih prispevkov podpira večjo odgovornost in spodbuja gospodarno ravnanje upravičencev. Analiza je tudi privedla do ugotovitve, da so povečane ravni nacionalnih prispevkov potreben, vendar ne zadosten pogoj za oblikovanje ustreznih spodbud za pravočasno in učinkovito razgradnjo. Vendar je pomanjkljiva opredelitev stopenj sofinanciranja v pravni osnovi v preteklosti povzročila negotovosti, ki bodo odpravljene v osnutku pravne osnove za naslednji večletni finančni okvir (2021–2027).

Ureditev upravljanja je zagotovila uspešno in učinkovito izvajanje programov in je odpravila posledice zgoraj omenjenih negotovosti na sofinanciranje. Glavni dejavniki uspeha so bili jasna opredelitev vlog in odgovornosti kot tudi okrepljen okvir za spremljanje. Z analizo so bila tudi opredeljena področja za nadaljnje izboljšave:

(i)    močnejša vključenost države članice (koordinator načrta in finančni koordinator) za povečano odgovornost skupaj s povečano odgovornostjo upravljavca razgradnje (končnega upravičenca);

(ii)    racionalizacija postopkov za večjo pravočasnost in uspešnost upravljavskega cikla;

(iii)    povečana primerljivost z učinkovitostjo drugih programov razgradnje.

Finančna podpora EU se je izvajala s posrednim upravljanjem ( 16 ) od začetka. Komisija predlaga, da se izvajanje proračuna načrta še naprej zaupa izvedbenemu organu, ocenjenemu na podlagi stebrov (posredno upravljanje), tj. EBRD v Bolgariji in SIEA na Slovaškem.

Program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki

JRC redno pregleduje napredek in učinkovitost programa R&RO z uporabo neodvisnega zunanjega svetovanja (strokovna skupina za program R&RO, zunanji svetovalci).

Program je od svojega začetka ustvaril pomemben napredek in dosežke na področju priprave vsega potrebnega za uspešno razgradnjo in zmanjšanje količin jedrskega in radioaktivnega materiala, ki se nahaja na lokacijah.

Program revidira tudi Služba za notranjo revizijo pri Komisiji. Ob upoštevanju priporočil iz zadnje revizije, ki jo je opravila Služba za notranjo revizijo 17 , in sicer za izboljšanje ocen stroškov in pričakovane okrepitve dejavnosti razgradnje na različnih lokacijah, je središče JRC ob podpori zunanjih svetovalcev ponovno pregledalo popis odpadkov in revidiralo načrtovanje razgradnje. Pričakovani stroški na vsaki lokaciji JRC so bili določeni s harmoniziranim pristopom, ki temelji na nedavnih mednarodnih priporočilih za oceno stroškov razgradnje. Nova proračunska napoved (od decembra 2017) upošteva nepredvidene razmere, odvisno od ravni negotovosti, povezane z zadevnimi dejavnostmi in zunanjimi pogoji na različnih lokacijah. Strokovna skupina za program R&RO je pregledala novo strategijo in proračunsko napoved ter sprejela pozitivno mnenje leta 2017 na koncu postopka. Vendar občutne negotovosti vplivajo na pravočasnost in oceno stroškov za različne lokacije, izvirajo pa iz dolgih časovnih zamikov pri jedrski razgradnji in zamud, ki jih povzroči država članica gostiteljica.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija je 10. januarja 2018 začela javno posvetovanje o sredstvih EU na področju varnosti, ki je potekalo do 9. marca 2018.

Za vmesno oceno programov Kozloduj in Bohunice je Komisija junija 2017 začela javno posvetovanje s podaljšanim trajanjem štirinajstih tednov. Za posvetovanje je vladalo omejeno zanimanje (20 prejetih odgovorov). Poleg tega posvetovanja se je julija 2017 začelo ciljno elektronsko posvetovanje: zbranih je bilo 17 odgovorov (eden iz Bolgarije, štirje iz Litve in dvanajst iz Slovaške), pri čemer je bil ustvarjen stik s skupno 90 zainteresiranimi stranmi. Prejeti odgovori o programu so bili na splošno pozitivni, vendar v njih ni bilo novih predlogov za program. Ti posvetovanji sta bili dopolnjeni s ciljnimi posvetovanji na podlagi približno 100 razgovorov z upravljavci razgradenj in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

•Zunanje strokovno mnenje

Za pripravo načrta za naslednji večletni finančni okvir so bili uporabljeni naslednji dokumenti:

–„Support to the mid-term evaluation of the Nuclear Decommissioning Assistance Programmes“ (Podpora vmesni oceni programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn), EY, ocena za GD Evropske komisije za energetiko, 2018;

–„Nuclear Decommissioning Assistance Programme (NDAP) – Assessment of the robustness of the financing plans considering the economic-financial-budgetary situation in each concerned Member State and of the relevance and feasibility of the detailed decommissioning plans“ (Program pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn (NDAP) – Ocena zanesljivosti načrtov financiranja glede na gospodarsko-finančno-proračunski položaj v vsaki zadevni državi članici ter ustreznosti in izvedljivosti podrobnih načrtov razgradnje), Deloitte, NucAdvisor, VVA Europe, študija, pripravljena za GD Evropske komisije za energetiko, 2016;

–Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 22/2016 „Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo.“

Pri upravljanju s programom R&RO se z JRC redno posvetuje skupina neodvisnih evropskih strokovnjakov za razgradnjo (sestanki dvakrat letno in dodatni ad hoc sestanki). Njihovi nasveti se nanašajo na strategije za razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki, razpoložljivo tehnologijo, tehnične vidike organizacije in vse ostale vidike, ki se nanašajo na program.

•Ocena učinka

V skladu s finančno uredbo in zahtevami politike Komisije za boljše pravno urejanje je bil sedanji načrt podvržen predhodni oceni (v obliki delovnega dokumenta služb Komisije).

•Poenostavitev

Programa Kozloduj in Bohunice se trenutno izvajata prek posrednega upravljanja z uporabo izvedbenega organa države članice, ocenjenega na podlagi stebrov (tj. Evropska banka za obnovo in razvoj v Bolgariji in na Slovaškem, slovaška agencija za inovacije in energijo na Slovaškem). Vmesna ocena programa je potrdila, da se je za sedanjo ureditev izkazalo, da zagotavlja uspešno in učinkovito izvajanje programa, zato se bo uporabljala v naslednjem večletnem finančnem okviru, vendar z nekaj poenostavitvami, ki izvirajo iz pridobljenih izkušenj iz vmesne ocene.

Na primer, program bo izkoristil večletno načrtovanje, predvideno v revidirani finančni uredbi. S tem se bo večletni podrobni načrt razgradnje na najboljši način uporabil kot temeljni scenarij za načrtovanje in spremljanje, izboljšala pa se bo učinkovitost in pravočasnost programskega cikla. Drug primer se nanaša na uvedbo jasnejšega okvira za sofinanciranje, ki bo zmanjšal negotovost v zvezi s finančnimi viri, odpravil potrebo po pogajanjih in dogovarjanju o nacionalnem prispevku na letni osnovi ter povečal odgovornost države članice do programa.

Poleg tega bi Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus in Kohezijski sklad v Bolgariji in na Slovaškem lahko podprli ukrepe, ki bi spremljali povezani socialni in gospodarski prehod, vključno z ukrepi za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, kot tudi določene druge aktivnosti, ki niso povezane s postopki za radiološko varnost. Kot takšni lahko ti skladi v zadevnih regijah pomagajo ustvariti dodatne aktivnosti in izkoristijo lokalno razpoložljivo strokovno znanje kot glavno gonilo za ustvarjanje delovnih mest, trajnostno rast in inovacije. Podobne sinergije bi bilo treba preučiti z devetim okvirnim programom ter/ali raziskovalnim in izobraževalnim programom Euratoma, in sicer na področjih kot so razvoj in preizkušanje tehnologij kot tudi usposabljanje in izobraževanje.

Poleg tega se bodo uporabila enotna pravila, hkrati pa se bodo izkoristile dodatne sinergije in komplementarnosti med programi kjer koli bo to možno.

Dokler ne bo dokončana predaja objektov in odgovornosti državam članicam, bo središče JRC še naprej izvajalo program v okviru sistema neposrednega upravljanja in ob tem v celoti izkoristilo strokovno znanje JRC na jedrskem področju. Program R&RO se bo v celoti izvajal v okviru novega instrumenta. Središče JRC bo še naprej izboljševalo in racionaliziralo svoj obstoječi sistem za načrtovanje, spremljanje in nadzor ter krepilo projektno upravljanje z uvedbo metodologije prislužene vrednosti in opredelitvijo temeljnega scenarija (končni načrt razgradnje), po katerem se bo spremljal napredek. To vključuje tudi sprejetje večletnega programa dela in finančnega sklepa, vmesno oceno (po štirih letih) in končno oceno po letu 2027. To bi tudi moralo izboljšati preglednost programa v skladu s splošnimi cilji Komisije.

•Temeljne pravice

Program nima učinka na temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Združitev proračunov v enoten program financiranja bi omogočila večjo finančno prožnost med ukrepi, tj. orodje za prenos proračuna po potrebi v skladu z napredkom.

Od leta 1999 je središče JRC krilo stroške dejavnosti razgradnje prek namenske proračunske vrstice, ki se lahko uporabi za storitve in dela, ki so bili zaupani zunanjim izvajalcem. Stroški notranjih človeških virov, potrebnih za izvajanje programa (za upravljanje in nadzor), pod navedeno proračunsko vrstico ne veljajo za upravičene, zato se financirajo z okvirnim raziskovalnim in izobraževalnim programom Euratoma.

Program Kozloduj (BG) in program Bohunice (SK)

Ukrepi, ki se sofinancirajo s predlaganim finančnim programom, temeljijo na ustreznem načrtu razgradnje, vzpostavljenim z Uredbo Sveta 2013/1368/Euratom. Ta načrta sta že opredelila obseg programov, končno stanje razgradnje in končna datuma. Obsegata dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroške in potrebne človeške vire.

Proračunske dodelitve za 2021–2027 so opredeljene na podlagi letnih izplačil, ki imajo osnovo v načrtih razgradnje, ob upoštevanju predlaganih omejitev za sofinanciranje EU. Za program Bohunice bi preostalo financiranje bilo treba predvideti za začetne stopnje večletnega finančnega okvira, da se program zaključi do leta 2025. Za program Kozloduj temeljni scenarij predvideva skoraj linearni napredek, zato so predvideni skoraj konstantni letni načrti obveznosti in plačil, kot so predstavljeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Človeški in upravni viri, potrebni za upravljanje programa s strani Komisije, ostajajo nespremenjeni glede na predhodni program.

Program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki

Spremenljiva in nepredvidljiva raven odhodkov v določenem letu (trenutno povezana z dolgimi postopki pridobivanja dovoljenj od nacionalnih organov in zapletenim upravljanjem naročil in pogodb) otežuje upravljanje programa v skladu s trenutno proračunsko in finančno ureditvijo, ki temelji na načelu enoletnosti, saj ni vedno možno predvideti, katera plačila bodo zapadla v določenem letu. Na primer v preteklih letih so plačila bila nižja od pričakovanj.

Zaradi nejasnosti v zvezi s programom R&RO, ki lahko povzročijo povečanje proračunskih potreb in njihovo večjo nejasnost, je nujna večja proračunska prožnost.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Sistem za načrtovanje, spremljanje in nadzor bo v primerjavi z obstoječim še dodatno izboljšan in racionaliziran. Pridobljene izkušnje iz ocen se bodo uporabile zato, da se zagotovijo poenostavitev in neprekinjene izboljšave.

Leta 2014 je Komisija, zlasti za programa Kozloduj in Bohunice, spremenila upravljanje programa za večletni finančni okvir 2014–2020, zato da je določila jasnejše vloge in odgovornosti, za upravičence pa je uvedla strožje zahteve za načrtovanje, spremljanje in poročanje. V skladu s tem spremenjenim pristopom k upravljanju je vsaka zadevna država članica imenovala programskega koordinatorja (na ministrski ravni ali ravni državnega sekretarja), ki bo odgovoren za načrtovanje, usklajevanje in spremljanje programa razgradnje na nacionalni ravni. Ustanovljen je bil odbor, ki je zadolžen za spremljanje in poročanje, sopredsedujeta pa mu predstavnik Komisije in koordinator načrta.

Za programa Kozloduj in Bohunice Komisija načrtuje, da bo izvajanje programskih proračunov še naprej zaupala izvedbenemu organu, ocenjenemu na podlagi stebrov (posredno upravljanje), tj. Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v Bolgariji in slovaški agenciji za inovacije in energijo (SIEA) na Slovaškem. Poleg tega bodo službe Komisije nadaljevale s prakso natančnega spremljanja izvajanja projekta s pregledi dokumentacije in na kraju samem, in sicer dvakrat letno, redni cikel načrtovanja, spremljanja in nadzora pa bo nadomestila s tematskim preverjanjem na podlagi pregledov tveganj.

Te ocene bodo izdelane v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 18 , kjer so tri institucije potrdile, da bi ocene obstoječe zakonodaje in politike morale zagotoviti podlago za ocene učinkov možnosti za nadaljnje ukrepanje. Ocene bodo izdelane za učinke programov v praksi na osnovi programskih kazalnikov/ciljev in podrobne analize stopnje, do katere se program lahko šteje kot relevanten, uspešen, učinkovit, z zadostno dodano vrednostjo EU in skladen z drugimi politikami EU. Vključevale bodo pridobljene izkušnje za opredelitev pomanjkljivosti/težav in potenciala za izboljšave ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri njihovem čim večjem izkoristku/učinku.

Program R&RO se izvaja z neposrednim upravljanjem, vodi pa ga višje vodstvo JRC prek usmerjevalnega odbora na visoki ravni (predseduje mu generalni direktor JRC) 19 . Ta usmerjevalni odbor na visoki ravni se sestaja trikrat letno, da sprejme strateške odločitve, določi cilje in spremlja napredek programa. Strateške odločitve obsegajo npr. časovni načrt za zaprtje jedrskih objektov JRC, ob ustreznem upoštevanju infrastrukturnih potreb za delovni program raziskovanja in usposabljanja JRC.

Usmerjevalni odbor na visoki ravni ima podporo usmerjevalnega odbora na operativni ravni, ki je sestavljen iz lokalnih predstavnikov programa R&RO in odgovornih uradnikov za pravno, finančno in nabavno podporo v programu R&RO. Ta odbor se sestaja trikrat letno s ciljem usklajevanja in spremljanja dejavnosti programa R&RO na različnih lokacijah. Obravnava tehnična, pravna, finančna in nabavna vprašanja programa R&RO ter spremlja tehnični napredek in izvajanje proračuna.

V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 1999 20 središču JRC od začetka programa R&RO redno svetuje skupina neodvisnih evropskih strokovnjakov za razgradnjo (sestanki dvakrat letno in dodatni ad hoc sestanki), torej strokovna skupina za program R&RO. Njihovi nasveti se nanašajo na strategije za razgradnjo in ravnanje z odpadki, razpoložljivo tehnologijo, tehnične vidike organizacije in vse ostale vidike, ki se nanašajo na program. Do leta 2016 je strokovnjake imenovala Komisija na osnovi predlogov članov sveta guvernerjev JRC ali samega JRC. Pri izbiri teh strokovnjakov se je Komisija izogibala navzkrižju interesov in je zagotovila neodvisno analizo ter spodbujala spolno in geografsko raznolikost. Po odločitvi Komisije o oblikovanju strokovne skupine Komisije 21 je središče JRC pripravilo nov razpis za strokovnjake in ustanovilo strokovno skupino, ki je v celoti skladna z novimi pravili Komisije.

Od začetka programa R&RO Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu redno poroča o napredku in stanju programa ter s tem zagotavlja posodobljeno proračunsko napoved (2004, 2008 in 2013)13.

Poleg tega JRC letno poroča o vmesnih ciljih in doseženem napredku (načrt upravljanja JRC, poročilo o dejavnostih JRC) 22 .

V naslednjem finančnem obdobju se bo za programa Kozloduj in Bohunice ter program R&RO večletni značaj postopka razgradnje odražal v sprejetju večletnega programa dela in finančnega sklepa v skladu s predvideno novo finančno uredbo. Ta programski proces bo očitno sinhroniziran s fazami ocenjevanja (vmesna po štirih letih in končna po letu 2027, ko se pričakuje dokončanje nalog na terenu).

Sedanja praksa letnega poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu se bo ohranila.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 3 predlaganega osnovnega akta opredeljuje cilje programa za večletni finančni okvir 2021–2027. Člen odraža dvojni značaj splošnega cilja programa, ki dodano vrednost EU pretvarja v povečano jedrsko varnost in izboljšano znanje v državi članici EU o postopku razgradnje jedrskih elektrarn.

Členi 3, 6 in 7 opredeljujejo okvir, da se zagotovi, da je financiranje EU osredotočeno na ukrepe, ki dejansko izpolnjujejo cilj programov. Pojasnjujejo stopnjo porazdelitve prizadevanj med EU in zadevnimi državami članicami pri razgradnji enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj oz. jedrske elektrarne Bohunice V1. Ta določba in ocena stroškov podrobnega načrta razgradnje iz Uredbe Sveta 2013/1368/Euratom opredeljujejo prispevek EU k razgradnji enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj oz. jedrske elektrarne Bohunice V1.

Člen 8 uvaja veliko poenostavitev v primerjavi s sedanjimi programi, tj. uporabo večletnega programa dela, ki odraža značaj programov razgradnje. Čeprav je na ravni načrtovanja sprejet večleten pristop, se je ohranila praksa letnega poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu, kot je opisano v členu 9.

Člen 10 opredeljuje postopek za revizijo večletnega programa dela za obdobje, ki je sorazmerno z značajem programa in Komisiji zagotavlja ustrezna orodja, da po potrebi uvede popravne ukrepe.

2018/0252 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o vzpostavitvi namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter razveljavitvi Direktive Sveta (Euratom) št. 1368/2013

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 203 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu z Rimsko izjavo 23 bi moral proračun Unije Evropi omogočati, da je varna; to je dimenzija, h kateri so programi razgradnje jedrskih elektrarn prispevali doslej in lahko prispevajo še naprej. Po zaprtju jedrskih objektov je glavni pozitivni učinek, ki ga želimo doseči, progresivno zmanjševanje ravni radiološke nevarnosti za zaposlene, javnost in okolje v zadevnih državah članicah in tudi v Uniji kot celoti.

(2)Namenski program financiranja lahko ustvari dodatno dodano vrednost Unije, tako da znotraj Unije postane kazalnik za varno upravljanja tehnoloških zadev pri jedrski razgradnji in širjenju znanja. Takšna finančna pomoč bi se morala zagotavljati na podlagi predhodne ocene, ki opredeli posebne potrebe in izkaže dodano vrednost Unije s ciljem podpreti razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

(3)Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Takšna finančna pomoč bi morala ostati izjemna, brez poseganja v načela in cilje iz zakonodaje o jedrski varnosti, namreč Direktive Sveta 2009/71/Euratom 24 , in ravnanju z odpadki, namreč Direktive Sveta 2011/70/Euratom 25 . Končno odgovornost za jedrsko varnost ter varnost pri ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki še naprej nosijo države članice.

(4)V skladu s Protokolom o pogojih in načinu sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo 26 se je Bolgarija zavezala, da bo do 31. decembra 2002 zaprla enoti 1 in 2 oziroma do 31. decembra 2006 enoti 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj in nato te enote razgradila. V skladu s svojimi obveznostmi je Bolgarija v ustreznih rokih zaprla vse zadevne enote.

(5)V skladu s Protokolom št. 9 o enotah 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem 27 k Aktu o pristopu iz leta 2003, se je Slovaška zavezala, da bo do 31. decembra 2006 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Bohunice V1 in do 31. decembra 2008 enoto 2 in nato ti enoti razgradila. V skladu s svojimi obveznostmi je Slovaška v ustreznih rokih zaprla vse zadevne enote.

(6)V skladu z obveznostmi iz pristopne pogodbe in s podporo pomoči Unije sta Bolgarija in Slovaška dosegli znaten napredek pri razgradnji jedrskih elektrarn Kozloduj in Bohunice V1. Da bi varno dosegli končno stanje razgradnje, je potrebno dodatno delo. Na podlagi trenutnih načrtov razgradnje je dokončanje razgradnje načrtovano do konca leta 2030 za jedrsko elektrarno Kozloduj in do leta 2025 za jedrsko elektrarno Bohunice V1.

(7)Skupno raziskovalno središče (JRC) Evropske komisije je bilo ustanovljeno s členom 8 Pogodbe Euratom. Ob uporabi tega člena so v obdobju 1960–1962 bili podpisani lokacijski sporazumi med Skupnostjo, Nemčijo, Belgijo, Italijo in Nizozemsko. V zadnjih dveh primerih so nacionalni jedrski objekti bili preneseni na Skupnost. Na štirih lokacijah je bila nameščena infrastruktura, namenjena jedrskim raziskavam, ki vsebuje tudi nove objekte. Nekateri od teh objektov so še danes v uporabi, ostali pa so bili zaprti, v nekaterih primerih že več kot 20 let in so večinoma zastareli.

(8)Na podlagi člena 8 Pogodbe Euratom in v skladu s členom 7 Direktive Sveta 2011/70/Euratom24 bi moralo središče JRC sprejeti svoje pretekle jedrske obveznosti in razgraditi svoje zaprte jedrske objekte. Ustrezno temu se je leta 1999 s sporočilom Evropskega parlamenta in Sveta začel program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki 28 in od takrat Komisija redno posodablja napredek programa 29 .

(9)Evropska komisija je ocenila, da je najboljša možnost za izpolnitev zahtev iz člena 5(1)(f) in člena 7 Direktive Sveta 2011/70/Euratom, pri čemer bi središče JRC moralo zagotoviti in vzdrževati ustrezne vire, zato da izpolni svoje obveznosti glede varnosti izrabljenega goriva in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, slediti dvotirni strategiji, ki kombinira dejavnosti razgradnje in ravnanja z odpadki s pogajanji z državami članicami gostiteljicami JRC, da se predvidi prenos odgovornosti v zvezi z razgradnjo, izrabljenim gorivom in ravnanjem z odpadki.

(10)Ta uredba odgovarja na potrebe, ugotovljene za obdobje 2021–2027 za večletni finančni okvir in določa finančna sredstva za programa pomoči pri razgradnji enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji (v nadaljevanju: program Kozloduj) in jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem (v nadaljevanju: program Bohunice) ter za razgradnjo in ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki iz jedrskih objektov Komisije, ta sredstva pa pomenijo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku, in sicer v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 30 .

(11)Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. [nova finančna uredba] 31 (v nadaljevanju: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(12)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 32 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 33 , Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 34 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 35 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 36 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(13)Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(14)Na podlagi rezultatov iz poročil o vmesnem in končnem ocenjevanju je mogoče pregledati znesek odobritev za program, pa tudi programsko obdobje in razdelitev sredstev med ukrepe. Dodatna proračunska prožnost se lahko ustvari s ponovno razdelitvijo sredstev med ukrepe, kjer in ko je potrebno na podlagi napredka iz ukrepov.

(15)Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja o postopku razgradnje v Uniji, saj takšni ukrepi ustvarijo največjo dodano vrednost Unije in prispevajo k varnosti zaposlenih in splošne javnosti.

(16)Za razgradnjo jedrskih objektov, zajetih v to uredbo, bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.

(17)Bolgarija, Slovaška in Komisija bi morale zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovile najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosita zadevni državi članici. Sem spada učinkovito merjenje učinkovitosti in po potrebi uporaba popravnih ukrepov.

(18)Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 obstaja potreba po oceni tega programa na podlagi informacij, zbranih s posebnimi zahtevami za spremljanje, hkrati pa se preprečujejo pretirana regulacija in upravna bremena, še posebej za države članice. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike kot osnovo za oceno učinkov programa v praksi.

(19)Ukrepe iz programov Kozloduj in Bohunice bi bilo treba določiti znotraj meja, opredeljenih z načrtoma razgradnje, ki sta ju Bolgarija in Slovaška posredovali na podlagi Uredbe Sveta 2013/1368/Euratom. Ta načrta sta opredelila obseg teh programov, končno stanje razgradenj in končne datume; obsegata dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroške in potrebne človeške vire.

(20)Ukrepe iz programov Kozloduj in Bohunice bi bilo treba izvajati s skupnimi finančnimi prizadevanji Unije in Bolgarije oz. Slovaške. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov

(21)Uredbo Sveta (Euratom) št. 1368/2013 37 bi bilo treba razveljaviti.

(22)Posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2016 o finančni pomoči Unije za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter zadevna priporočila in odgovor Komisije so bili ustrezno upoštevani.

(23)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje člena 3 te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

(24)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.

(25)Ob odražanju pomembnosti spopadanja s podnebnimi spremembami v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in ciljev Združenih narodov glede trajnostnega razvoja bo ta program prispeval k temu, da se v ospredje postavijo podnebni ukrepi iz politik Unije in doseže splošni cilj v višini 25 % odhodkov iz proračuna EU, ki podpirajo podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjene v okviru njegove vmesne ocene.

(26)Vrste financiranja in metode izvajanja v okviru te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove sposobnosti za doseganje posebnih ciljev ukrepov in rezultatov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrole, upravna obremenitev in pričakovano tveganje, povezano z nedoseganjem skladnosti. To bi moralo vključevati premisleke o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, iz člena 125(1) finančne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja namenski finančni program za „razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki“ (v nadaljevanju: program), osredotočen na potrebe, ugotovljene na sedanji podlagi. V obdobju 2021–2027 večletnega finančnega okvira bo v podporo Bolgariji in Slovaški pri varni razgradnji njunih jedrskih reaktorjev prve generacije ter pri izvajanju postopka razgradnje in ravnanju z radioaktivnimi odpadki iz jedrskih objektov Komisije na lokacijah Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

V uredbi so določeni cilji programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljevanju: Skupnost) in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„razgradnja“ pomeni upravne in tehnične ukrepe, ki omogočajo odpravo dela ali celotnega regulativnega nadzora nad jedrskim objektom in so usmerjeni v zagotavljanje dolgoročnega varstva javnosti in okolja, vključno z zmanjšanjem ravni zaostalih radionuklidov v materialih in na območju objekta;

(2)„načrt razgradnje“ pomeni dokument, ki vsebuje podrobne informacije o predlagani razgradnji in obsega naslednje: izbrano strategijo razgradnje; časovni načrt, vrsto in zaporedje dejavnosti razgradnje; uporabljeno strategijo ravnanja z odpadki, vključno z odstranitvijo; predlagano končno stanje; skladiščenje in odlaganje odpadkov iz razgradnje; časovni okvir za razgradnjo; stroškovne ocene za dokončanje razgradnje; cilje, pričakovane rezultate, mejnike, ciljne končne datume in ustrezne ključne kazalnike uspešnosti, vključno s kazalniki, ki temeljijo na metodologiji prislužene vrednosti. Načrt pripravi imetnik dovoljenja jedrskega objekta in se odraža v večletnih programih dela programa;

(3)„program Bohunice“ pomeni del programa, ki se nanaša na razgradnjo enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1, ki se nahaja v Jaslovskih Bohunicah na Slovaškem;

(4)„program Kozloduj“ pomeni del programa, ki se nanaša na razgradnjo enot 1, 2, 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj, ki se nahaja v Kozloduju v Bolgariji;

(5)„program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki“ pomeni del programa, ki se nanaša na razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki na lokacijah Komisije, s katerimi upravlja Generalni direktorat Skupno raziskovalno središče (JRC).

Člen 3
Cilji programa

1.Splošni cilj programa je zagotavljanje financiranja za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki v skladu z ugotovljenimi potrebami.

2.Na podlagi sedanjih potreb za obdobje 2021–2027 namerava program zlasti pomagati Bolgariji in Slovaški pri izvajanju programa razgradnje jedrske elektrarne Kozloduj oz. programa razgradnje jedrske elektrarne Bohunice, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih tveganj programov, ter podpreti program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki, hkrati pa zagotavljati širjenje pri tem pridobljenega znanja o razgradnji jedrskih objektov na vse države članice EU.

Posebni cilji so:

(a)razgradnja in dekontaminacija reaktorjev Kozloduj in Bohunice ter izvzetje iz regulativnega nadzora v skladu z ustreznim načrtom razgradnje;

(b)podpora načrtu razgradnje pri razgradnji in dekontaminaciji jedrskih objektov, ki se nahajajo na jedrskih lokacijah Komisije, ter prenos povezanih jedrskih obveznosti na države članice, ki gostijo JRC;

(c)razvoj vezi in izmenjav znanja o razgradnji jedrskih objektov med zainteresiranimi stranmi Unije z namenom razvoja potencialnih sinergij v Uniji.

3.Podroben opis posebnih ciljev je v prilogah I, II in III. Na podlagi ugotovitev ocenjevanja iz člena 10 lahko Komisija z izvedbenimi akti spremeni prilogo I ali II, in sicer v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).

Člen 4
Proračun

1.Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 466 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.Okvirna razdelitev zneska iz odstavka 1 je:

(a)63 000 000 EUR za ukrepe iz programa Kozloduj;

(b)55 000 000 EUR za ukrepe iz programa Bohunice;

(c)348 000 000 EUR za ukrepe iz programa JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki.

3.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.

4.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.

Člen 5
Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.

2.Program lahko zagotavlja financiranje v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi.

Člen 6
Upravičeni ukrepi

Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 in prilog I, II in III.

Člen 7
Stopnje sofinanciranja

S programom se lahko financirajo upravičeni stroški ukrepa do najvišje stopnje, kot je določena v prilogah I in II. Najvišja stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v programu Kozloduj ali programu Bohunice, ne presega 50 %. Preostalo sofinanciranje zagotovi Bolgarija oziroma Slovaška.

Člen 8
Programi dela

1.Program Bohunice in program Kozloduj se izvajata z večletnimi programi dela v skladu s členom 110 finančne uredbe. Ti večletni programi dela odražajo načrte razgradnje, ki se uporabljajo kot podlaga za spremljanje in ocenjevanja programa.

2.Program JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki se izvaja z večletnimi programi dela v skladu s postopkom iz člena 4 Sklepa Komisije 96/282/Euratom o reorganizaciji Skupnega raziskovalnega središča.

Člen 9
Spremljanje in poročanje

1.Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi IV.

2.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.

3.Na koncu vsakega leta Komisija pripravi poročilo o napredku izvajanja dela, opravljenega v preteklih letih, ter ga predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 10
Ocenjevanje

1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.

2.Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar ne pozneje kot štiri leta po začetku obdobja, določenega v členu 1. Vmesna ocena obravnava tudi obseg sprememb večletnega programa dela, opisanega v členu 8.

3.Na koncu izvajanja programa, vendar najpozneje pet let po koncu obdobja iz člena 1 te uredbe, Komisija opravi končno oceno programa.

4.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sporoči ugotovitve ocenjevanj in svoje pripombe.

Člen 11
Revizije

Revizije uporabe prispevkov Unije in nacionalnih prispevkov, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastile institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.

Člen 12
Odbor

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 13
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje

1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.

2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 14
Razveljavitev

Uredba (Euratom) št. 1368/2013 se razveljavi.

Člen 15
Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov v skladu z Uredbo (Euratom) št. 1368/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.

2.Iz finančnih sredstev za program se lahko krijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, potrebne za zagotovitev prehoda med programoma Kozloduj in Bohunice ter ukrepi, sprejetimi v skladu s predhodnim aktom, tj. Uredbo (Euratom) št. 1368/2013.

3.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(3) te uredbe, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.

Člen 16

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.6.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja (programski sklop)

1.3.Vrsta predloga/pobude

☑ nov ukrep; 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 39 ; 

◻ podaljšanje obstoječega ukrepa; 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep.

1.4.Utemeljitev predloga/pobude

1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☑ Časovno omejeno

–☑    trajanje od 2021 to 2027;

–☑    finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2021 in 2033 za odobritve plačil.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.6.Načrtovani načini upravljanja 40  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje za programa Kozloduj in Bohunice s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–☑ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–☑ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

·- redno sodelovanje na srečanjih mreže za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter odbora za preprečevanje goljufij in nepravilnosti kot tudi stike z drugimi generalnimi direktorati in službami;

·- da se v skladu s skupnim akcijskim načrtom za raziskovalno skupnost izvaja funkcija lokalnega korespondenta za preprečevanje goljufij;

·- ustrezno stopnjo sodelovanja z uradom OLAF.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 44  

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjemu pravilniku), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

V primeru JRC bodo delovna mesta v kadrovskem načrtu v razdelku za upravne zadeve izravnana z enakovrednim zmanjšanjem v kadrovskem načrtu za neposredne raziskave in v povezanih odobritvah.

3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. Opis nalog:

V primeru JRC bodo delovna mesta v kadrovskem načrtu v razdelku za upravne zadeve izravnana z enakovrednim zmanjšanjem v kadrovskem načrtu za neposredne raziskave in v povezanih odobritvah.

Opis nalog:

3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

––    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

––    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

––    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

––    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

-za lastna sredstva,

-za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Sedanji imetnik dovoljenja za delovanje jedrskega objekta v kraju Petten je zasebno podjetje NRG (proizvodnja medicinskih radioizotopov), vendar je Komisija kot lastnica objekta odgovorna za razgradnjo in ravnanje z odpadki.

(2)    UL L236, 23.9.2003, str. 33 in str. 954.

(3)    UL L157, 21.6.2005, str. 11 in str. 38.

(4)    „Če se izkaže, da je zaradi doseganja enega od ciljev potrebno ukrepanje Skupnosti, ta pogodba pa ne predvideva potrebnih pooblastil, Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme ustrezne ukrepe.“ (Člen 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo)

(5)    Uredba Sveta (Euratom) št. 549/2007 z dne 14. maja 2007 o izvajanju Protokola št. 9 o enoti 1 in enoti 2 jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem k Aktu o pogojih pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške k Evropski uniji (UL L 131, 23.5.2007, str. 1).

(6)    Uredba Sveta (Euratom) št. 1368/2013 z dne 13. decembra 2013 o podpori Unije za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji in na Slovaškem (UL L 346, 20.12.2013, str. 1).

(7)    Člen 2.1 „Med obdobjem 2004–2006 Skupnost zagotovi Slovaški finančno pomoč v podporo njenim naporom za razgradnjo in da se sooči s posledicami zaprtja in razgradnje Enote 1 in Enote 2 Jedrske elektrarne Bohunice V1.“ (Akt o pristopu, protokol št. 9, UL L 236, 23.9.2003, str. 954).

(8)    Člen 30.2 „V obdobju 2007–2009 Skupnost Bolgariji zagotovi finančno pomoč v podporo njenim naporom v zvezi z razgradnjo in soočenjem s posledicami zaprtja in razgradnje reaktorjev 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj.“ (2005, Akt o pristopu, Protokol o pogojih in načinu sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (UL L157, 21.6.2005, str. 38)).

(9)    Uredba Sveta (Euratom) št. 647/2010 z dne 13. julija 2010 o finančni pomoči Unije v zvezi z razgradnjo enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji („Program Kozloduj“) (UL L 189, 22.7.2010, str. 9).

(10)    „(1) Po posvetovanju z Znanstveno-tehničnim odborom Komisija ustanovi Skupni center za jedrske raziskave. Ta center zagotavlja izvajanje raziskovalnih programov in drugih nalog, ki mu jih dodeli Komisija. Skrbi tudi za določitev enotne jedrske terminologije in standardnega sistema meritev. Center ustanovi osrednji urad za jedrske meritve.    
(2) Dejavnosti centra se lahko zaradi geografskih ali operativnih razlogov izvajajo v ločenih ustanovah.“ (Člen 8 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo)

(11)    Pretekle obveznosti, ki izvirajo iz jedrskih aktivnosti v JRC na podlagi Pogodbe Euratom – razgradnja zastarelih jedrskih objektov in ravnanje z odpadki, COM(1999)114 final.

(12)    Resolucija Evropskega parlamenta o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o preteklih obveznostih, ki izvirajo iz jedrskih aktivnosti v JRC na podlagi Pogodbe Euratom (COM(1999) 114 + C5-0214/1999 + 1999/2169(COS)) (UL C 67, 1.3.2001, str. 167).

(13)    Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z odpadki Jedrska odgovornost, ki izhaja iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom Ta različica je samo povzetek osnovne francoske različice dokumenta SEC(2004) 621 konč.    
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki: upravljanje jedrskih obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom (COM(2008) 903 final).    
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki: upravljanje jedrskih obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom (COM(2013) 734 final).

(14)    Izjava voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije (25. marec 2017).http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/03/25/rome-declaration/pdf

(15)    Zaključek programa Bohunice je predviden v letu 2025; programa Kozloduj pa v letu 2030.

(16)    Člen 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

(17)    „Audit on Nuclear Decommissioning and Waste Management Programme at the JRC – Financial Aspects“ (Revizija programa JRC za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z odpadki – finančni vidiki), IA – 14 – 06 (224); končno poročilo.

(18)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1–14).

(19)    Usmerjevalni odbor na visoki ravni R&RO, sestavljen iz namestnikov generalnih direktorjev JRC kot tudi direktoratov JRC, ki jih trenutno zadeva program R&RO (direktorat za jedrsko varnost, odgovoren za izvajanje programa R&RO, direktorat za usklajevanje strategije in programa dela ter direktorji, odgovorni za zdravje in varnost, tj. direktorji v Karlsruheju, Geelu, Pettnu in Ispri). Pravno podporo zagotavlja enota JRC za pravno svetovanje.

(20)    Resolucija Evropskega parlamenta COM(1999) – 114 – C5-0214/1999 – 1999/2169(COS) navaja, da se zagotovi neodvisnost in ustrezna kvalificiranost članov strokovnega odbora iz držav članic, ki pomaga JRC pri delu (UL C 67, 1.3.2001, str. 167).

(21)    Sklep Komisije z dne 30.5.2016 o oblikovanju horizontalnih pravil za ustanovitev in delovanje strokovnih skupin Komisije, C(2016) 3301 final.

(22)    Najnovejše objave: Načrt upravljanja 2017, Ares(2017)118361; Letno poročilo o dejavnostih 2016, Ares(2017)1877780.

(23)    Izjava voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije (25. marec 2017).http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2017/03/25/rome-declaration/pdf

(24)    Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(25)    Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(26)    UL L 157, 21.6.2005, str. 29.

(27)    UL L 236, 23.9.2003, str. 954.

(28)    Pretekle obveznosti, ki izvirajo iz jedrskih aktivnosti v JRC na podlagi Pogodbe Euratom – razgradnja zastarelih jedrskih objektov in ravnanje z odpadki, COM(1999)114 final.

(29)    Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z odpadki Jedrska odgovornost, ki izhaja iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom Ta različica je samo povzetek osnovne francoske različice dokumenta SEC(2004) 621 konč.        
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki: upravljanje jedrskih obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom (COM(2008) 903 final).    
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu - Razgradnja jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki: upravljanje jedrskih obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na osnovi Pogodbe Euratom (COM(2013) 734 final).

(30)    Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).

(31)    [celoten naslov; sklic na UL].

(32)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(33)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(34)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 11,96 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(35)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(36)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(37)    Uredba Sveta (Euratom) št. 1368/2013 z dne 13. decembra 2013 o podpori Unije za programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji in na Slovaškem in razveljavitvi uredb (Euratom) št. 549/2007 in (Euratom) št. 647/2010 (UL L 346, 20.12.2013, str. 1).

(38)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(39)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(40)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(41)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(42)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(43)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(44)    Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.

(45)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(46)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(47)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji

(48)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(49)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,13.6.2018

COM(2018) 467 final

PRILOGE

k

predlogu uredbe Sveta

o vzpostavitvi namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter razveljavitvi Direktive Sveta (Euratom) št. 1368/2013

{SWD(2018) 343 final}

PRILOGA I

1.Glavni splošni cilj programa Kozloduj je pomagati Bolgariji pri obvladovanju radioloških varnostnih izzivov, ki izhajajo iz razgradnje enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj. Glavni varnostni izzivi programa so:

(a)razgradnja in dekontaminacija primarnega kroga reaktorjev in velikih sestavnih delov v skladu z načrtom razgradnje; napredek je treba meriti s količino in vrsto odstranjenih materialov kot tudi z metodologijo prislužene vrednosti;

(b)varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti, do prehodnega skladiščenja ali odlaganja (odvisno od kategorije odpadkov), vključno s potrebnim dokončanjem infrastrukture za ravnanje z odpadki. Ta cilj je treba izpolniti v skladu z načrtom razgradnje; napredek je treba meriti s količino in vrsto varno skladiščenih ali odloženih odpadkov kot tudi z metodologijo prislužene vrednosti;

(c)zmanjšanje radioloških nevarnosti; ta cilj je treba meriti z ocenami varnosti dejavnosti in objekta, opredelitvijo načinov, ki bi lahko privedli do morebitnih izpostavljenosti, ter oceno verjetnosti in obsega morebitnih izpostavljenosti. V programu Kozloduj je izvzetje objektov iz regulativnega nadzora načrtovano do leta 2030.

2.Za projekte in dejavnosti, financirane v obdobju 2021–2027, velja najvišja stopnja sofinanciranja EU, določena na 50 %.

3.Glavni splošni cilj programa je dopolnjen s ciljem povečanja dodane vrednosti EU programa s širjenjem znanja o razgradnji jedrskih elektrarn, ki pri tem nastaja, na vse države članice EU. V finančnem obdobju, ki se začne leta 2021, mora program zagotoviti:

3.1.razvoj vezi in izmenjav med zainteresiranimi stranmi EU (npr. državami članicami, varnostnimi organi, komunalnimi podjetji in upravljavci razgradenj);

3.2.dokumentiranje posebnega znanja in njegovo razpoložljivost prek večstranskih izmenjav znanja o razgradnji in vidikih ravnanja z odpadki, dobrih praksah upravljanja ter tehnoloških izzivih, in sicer z namenom razvoja potencialnih sinergij v EU.

Unija lahko te dejavnosti financira do 100 %.

Napredek je treba meriti s številom ustvarjenih produktov znanja in njihovim dosegom.

4.Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče je izključeno iz obsega programa in ga mora Bolgarija obravnavati v svojem nacionalnem programu ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, kot je določeno v ustrezni Direktivi Sveta 2011/70/Euratom.

PRILOGA II

1.Glavni splošni cilj programa Bohunice je pomagati Slovaški pri obvladovanju radioloških varnostnih izzivov, ki izhajajo iz razgradnje enot 1 in 2 jedrske elektrarne Bohunice V1. Glavni varnostni izzivi programa so:

(a)razgradnja primarnega kroga reaktorjev in velikih sestavnih delov v skladu z načrtom razgradnje; napredek je treba meriti s količino in vrsto odstranjenih materialov kot tudi z metodologijo prislužene vrednosti;

(b)varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti, do prehodnega skladiščenja ali odlaganja (odvisno od kategorije odpadkov), vključno s potrebnim dokončanjem infrastrukture za ravnanje z odpadki. Ta cilj je treba izpolniti v skladu z načrtom razgradnje; napredek je treba meriti s količino in vrsto varno skladiščenih ali odloženih odpadkov kot tudi z metodologijo prislužene vrednosti;

(c)zmanjšanje radioloških nevarnosti; ta cilj je treba meriti z ocenami varnosti dejavnosti in objekta, opredelitvijo načinov, ki bi lahko privedli do morebitnih izpostavljenosti, ter oceno verjetnosti in obsega morebitnih izpostavljenosti. V programu Bohunice je izvzetje objektov iz regulativnega nadzora načrtovano do leta 2025.

2.Za projekte in dejavnosti, financirane v obdobju 2021–2027, velja najvišja stopnja sofinanciranja EU, določena na 50 %.

3.Glavni splošni cilj programa je dopolnjen s ciljem povečanja dodane vrednosti EU programa s širjenjem znanja o razgradnji jedrskih elektrarn, ki pri tem nastaja, na vse države članice EU. V finančnem obdobju, ki se začne leta 2021, mora program zagotoviti:

3.1.razvoj vezi in izmenjav med zainteresiranimi stranmi EU (npr. državami članicami, varnostnimi organi, komunalnimi podjetji in upravljavci razgradenj);

3.2.dokumentiranje posebnega znanja in njegovo razpoložljivost prek večstranskih izmenjav znanja o razgradnji in vidikih ravnanja z odpadki, dobrih praksah upravljanja ter tehnoloških izzivih, in sicer z namenom razvoja potencialnih sinergij v EU.

Unija lahko te dejavnosti financira do 100 %.

Napredek je treba meriti s številom ustvarjenih produktov znanja in njihovim dosegom.

4.Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče je izključeno iz obsega programa in ga mora Slovaška obravnavati v svojem nacionalnem programu ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, kot je določeno v ustrezni Direktivi Sveta 2011/70/Euratom.

PRILOGA III

1.Glavni splošni cilj programa JRC za razgradnjo in ravnanje z odpadki je nadaljevati razgradnjo objektov JRC Komisije na štirih lokacijah, JRC-Geel v Belgiji, JRC-Karlsruhe v Nemčiji, JRC-Ispra v Italiji in JRC-Petten na Nizozemskem, ter varno ravnati z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki do prenosa odgovornosti na državo članico gostiteljico. Dejavnosti, financirane s tem programom v obdobju 2021–2027, morajo poskrbeti za:

1.1.Na vseh lokacijah:

1.1.1.preučitev in razvoj možnosti za predviden prenos odgovornosti za razgradnjo in ravnanje z odpadki na državo članico gostiteljico.

1.2. Na lokaciji JRC-Ispra (odvisno od izdaje ustreznih dovoljenj s strani italijanskih varnostnih organov):

1.2.1.odstranitev, obdelavo in varno skladiščenje odpadkov iz preteklosti do prenosa lastništva na državo članico gostiteljico;

1.2.2.odstranitev, obdelavo in varno skladiščenje jedrskega materiala in izrabljenega goriva do prenosa lastništva na državo članico gostiteljico;

1.2.3.razgradnjo jedrskih objektov, za katere je bilo izdano dovoljenje;

1.2.4.varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in materiali iz razgradnje;

1.3.Na lokaciji JRC-Karlsruhe:

1.3.1.razgradnjo zastarele opreme;

1.3.2.varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in materiali iz razgradnje;

1.3.3.zmanjšan popis zastarelega jedrskega materiala in izrabljenega goriva;

1.3.4.razgradnjo zaprtih objektov;

1.3.5.pripravljalne faze za razgradnjo delov stavb;

1.4.Na lokaciji JRC-Petten:

1.4.1.varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in materiali, nastalimi v preteklosti in med razgradnjo;

1.4.2.zmanjšan popis zastarelega jedrskega materiala in izrabljenega goriva;

1.4.3.pripravljalne faze za razgradnjo reaktorja z visokim fluksom;

1.5.Na lokaciji JRC-Geel:

1.5.1.razgradnjo zastarele opreme;

1.5.2.varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in materiali iz razgradnje.

Napredek je treba, kot je ustrezno, meriti s količino in vrsto varno skladiščenih ali odloženih odpadkov, količino in vrsto varno skladiščenega ali odloženega jedrskega materiala in izrabljenega goriva ter s količino in vrsto odstranjenih materialov. Napredek programa je treba na splošno meriti tudi s prisluženo vrednostjo.

2.Glavni splošni cilj programa je dopolnjen s ciljem povečanja dodane vrednosti EU programa s širjenjem znanja o razgradnji jedrskih elektrarn, ki pri tem nastaja, na vse države članice EU. V finančnem obdobju, ki se začne leta 2021, mora program zagotoviti:

2.1.razvoj vezi in izmenjav med zainteresiranimi stranmi EU (npr. državami članicami, varnostnimi organi, komunalnimi podjetji in upravljavci razgradenj);

2.2.dokumentiranje posebnega znanja in njegovo razpoložljivost prek večstranskih izmenjav znanja o razgradnji in vidikih ravnanja z odpadki, dobrih praksah upravljanja ter tehnoloških izzivih, in sicer z namenom razvoja potencialnih sinergij v EU.

Napredek je treba meriti s številom ustvarjenih produktov znanja in njihovim dosegom.

3.Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče je vključeno v obseg programa, kot zahteva ustrezna Direktiva Sveta 2011/70/Euratom.

PRILOGA IV

Kazalniki

(1)Ravnanje z radioaktivnimi odpadki:

(a)količina in vrsta varno skladiščenih ali odloženih odpadkov

(2)Razgradnja in dekontaminacija:

(a)količina in vrsta odstranjenih materialov

(3)Razširjanje znanja:

(a)število ustvarjenih produktov znanja in njihov doseg