This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52016PC0198
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Directive 2013/34/EU as regards disclosure of income tax information by certain undertakings and branches
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki
COM/2016/0198 final - 2016/0107 (COD)
EVROPSKA KOMISIJA
Strasbourg, 12.4.2016
COM(2016) 198 final
2016/0107(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki
(Besedilo velja za EGP)
{SWD(2016) 117 final}
{SWD(2016) 118 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Enotni trg ne more biti zdrav brez pravičnega, učinkovitega in rasti prijaznega sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb, zasnovanega na načelu, da morajo podjetja plačevati davke v državi, v kateri ustvarijo dobiček. Agresivno davčno načrtovanje izpodbija to načelo. Večina podjetij se ne poslužuje praks agresivnega davčnega načrtovanja, kar jih postavlja v konkurenčno manj ugoden položaj od podjetij, ki takšne prakse izvajajo. Ta pojav zlasti ogroža mala in srednja podjetja.
Boj proti izogibanju davkom in agresivnemu davčnemu načrtovanju tako na evropski kot svetovni ravni je prednostna naloga Evropske komisije. Javni nadzor lahko kot del širše strategije za pravičen in učinkovit sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb v EU 1 pomaga zagotoviti, da se dobiček dejansko obdavči tam, kjer se ustvari. Z njim se lahko utrdi zaupanje javnosti in okrepi družbeno odgovornost gospodarskih družb, saj prispeva k blaginji s plačevanjem davkov v državi poslovanja. Poleg tega lahko spodbuja tudi bolj osveščene razprave o morebitnih pomanjkljivostih davčne zakonodaje.
Komisija je marca 2015 v akcijskem načrtu za pravičen sistem obdavčevanja dohodkov pravnih oseb (COM(2015) 302) napovedala izčrpen seznam pobud in predlagala, da se kot del svežnja proti izogibanju davkom 2 v Uniji začne izvajati ukrep 13 akcijskega načrta OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, ki ga je potrdila skupina G20 (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt BEPS). Tako bodo davčni organi od multinacionalnih podjetij prejeli poročilo po državah v zvezi s plačanim davkom od dohodkov, kar bi moralo omogočiti večje spoštovanje davčne zakonodaje.
V skladu s pozivi skupine G20 in drugih forumov bodo morala podjetja zagotoviti večjo preglednost, tako da bo mogoč javni nadzor nad tem, ali se davki plačujejo tam, kjer se ustvarjajo dobički. V skladu z zahtevami tega predloga morajo multinacionalna podjetja v posebnem poročilu javno razkriti davek od dohodkov, ki ga plačujejo, ter pri tem navesti še druge relevantne davčne informacije. Te dodatne zahteve glede preglednosti bodo morala izpolnjevati vsa multinacionalna podjetja, katerih promet presega 750 milijonov EUR, ne glede na to, ali imajo sedež v EU ali zunaj nje. Enake zahteve po poročanju bodo prvič veljale tako za evropska podjetja kot tudi za neevropska multinacionalna podjetja, ki poslujejo v Evropi.
Jurisdikcije tretjih držav, ki ne spoštujejo mednarodnih standardov dobrega davčnega upravljanja, ustvarjajo posebne priložnosti za izogibanje davkom in davčno utajo. Če multinacionalna podjetja poslujejo v takšnih jurisdikcijah, bi se morale zanje uporabljati posebne zahteve glede preglednosti.
Poudarek tega predloga je na skupinah podjetij, katerih svetovni konsolidirani čisti promet presega 750 milijonov EUR, kar je v skladu s področjem uporabe globalnih pobud OECD na področju davčne preglednosti. Predlog ne nalaga nobenih obveznosti za mala in srednja podjetja 3 . Pobuda je sorazmerna tako z vidika področja uporabe kot informacij, ki jih je treba razkriti, da se omejijo stroški zagotavljanja skladnosti in drugi stroški zadevnih podjetij ter da se ne ogrozi njihove konkurenčnosti ali se jih ne izpostavi neupravičenim tveganjem glede dvojne obdavčitve. Skladna je tudi z večstranskim pristopom, ki ga podpirata skupina G20 in OECD. Komisija se bo tudi v prihodnje proaktivno ukvarjala s temi vprašanji v sodelovanju z vsemi relevantnimi mednarodnimi partnerji.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog dopolnjuje trenutne zahteve po finančnem poročanju za podjetja in ne posega v te zahteve na primer v povezavi z računovodskimi izkazi podjetij.
Prav tako ne spreminja že veljavnih pravil za nefinančno poročanje in sektorsko poročanje po državah tako za bančni sektor 4 kot za ekstraktivno in gozdarsko panogo 5 , vendar uvaja klavzulo o izjemi, da bi se preprečilo dvojno poročanje za bančni sektor, za katerega v skladu z evropsko bančno zakonodajo že veljajo stroga pravila za javno poročanje.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
V skladu z akcijskim načrtom OECD, zasnovanim za boj proti eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička ki je bil potrjen v okviru skupine G20, sveženj proti izogibanju davkom, ki je bil predložen januarja 2016, od zelo velikih multinacionalnih podjetij 6 zahteva, da davčnim organom poročajo davčne informacije po državah. Informacije, ki jih bodo podjetja sporočala davčnim organom, se ne bodo razkrile javnosti. Zahteva glede poročanja po državah iz svežnja proti izogibanju davkom je orodje, ki bo davčnim organom v pomoč pri usmerjanju davčnih revizij in zagotavljanju skladnosti.
Ta predlog dopolnjuje predlog svežnja proti izogibanju davkom, vendar ima drug namen. Od istih multinacionalnih podjetij bo zahteval, da javno razkrijejo nekatere postavke informacij, ki jih predložijo davčnim organom.
Ta predlog prispeva k politikam EU na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, rasti in delovnih mest. Ta predlog upošteva pozive Evropskega parlamenta k uvedbi poročanja po državah v zvezi z davkom od dohodka pravnih oseb.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Odstavek 1 člena 50 PDEU je bil opredeljen kot ustrezna pravna podlaga za to pobudo, saj spreminja obstoječo direktivo, ki temelji na navedenem členu.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V vse bolj svetovno povezanem gospodarstvu so korporacije in proizvodne vrednostne verige prerasle nacionalne, še bolj pa regionalne meje. Nasprotno ostajajo davčne politike in davčne uprave v prvi vrsti nacionalna odgovornost. Zaradi čezmejne narave številnih struktur davčnega načrtovanja in ureditev določanja transfernih cen lahko multinacionalna podjetja preprosto preselijo svojo davčno osnovo iz ene jurisdikcije v drugo v Uniji ali zunaj nje. Zato je ukrepanje EU upravičeno zaradi subsidiarnosti, da se primerno obravnava čezmejna razsežnost poslovanja v primerih agresivnega davčnega načrtovanja ali ureditev določanja transfernih cen.
•Sorazmernost
Ta pobuda večinoma temelji na mednarodnem soglasju v zvezi s področjem uporabe in vsebino, ki ga je razvila skupina G20. Zagotavlja ustrezno ravnovesje med koristmi zaradi javne preglednosti in potrebo po močnem in trdnem gospodarstvu EU. Pobuda odgovarja na pomisleke, ki so jih zainteresirane strani izrazile glede izkrivljanj na enotnem trgu, ne da bi poslabšala konkurenčnost EU. Prav tako ne bi smela povzročiti neupravičenega upravnega bremena za podjetja, ustvariti dodatnih davčnih sporov oziroma predstavljati tveganja dvojnega obdavčenja. Omejena je na tisto, kar je potrebno za izpolnitev cilja večje preglednosti.
•Izbira instrumenta
Ob upoštevanju pravne podlage in močne povezave med pobudo in poročanjem pravnih oseb, vključno z nefinančnim poročanjem, se predlaga sprememba računovodske direktive.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Ta predlog uvaja obveznost poročanja po državah, ki je nova za večino gospodarskih panog. Podobne zahteve po poročanju so bile uvedene za bančni sektor ter za ekstraktivno in gozdarsko panogo. Poročila po državah, ki so jih banke objavile od uvedbe te obveznosti leta 2015, dokazujejo, da je tovrstno poročanje koristno orodje, s katerim je mogoče oceniti, ali se davki plačujejo tam, kjer se ustvarjajo dobički.
•Posvetovanja
Službe Komisije so med junijem in decembrom 2015 izvedle obsežno posvetovanje. Prejele so več kot štiristo odzivov od podjetij, industrijskih združenj, nevladnih organizacij, državljanov in možganskih trustov. Povzetek dejstev posvetovanja je na voljo na spletišču Evropske komisije 7 . Poleg tega je Komisija na podlagi priložnostnih izmenjav, srečanj in okrogle mize na visoki ravni 8 pridobila dodatno razumevanje izzivov na tem področju, vključno z razumevanjem koristi in tveganj, ki jih lahko prinese večja preglednost na področju davkov od dohodkov pravnih oseb. Vse informacije, prejete med posvetovanjem, so bile skrbno proučene in upoštevane.
Večina posameznikov, ki so se odzvali na javno posvetovanje, je pozvala EU, naj prevzame vodenje razprave na tem področju in po potrebi preseže sedanje mednarodne pobude za poročanje po državah. Nevladne organizacije in sindikati so se na splošno strinjali s tem stališčem. Po drugi strani se večina podjetij zavzema zgolj za izvajanje akcijskega načrta BEPS skupine G20 in OECD na ravni EU, v skladu s katerim je treba poročila po državah razkriti le davčnim organom.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Službe Komisije so 24. septembra 2015 skupaj s platformo za dobro davčno upravljanje organizirale srečanje na temo davčne preglednosti 9 . Med drugimi raziskavami so od podjetja PwC 10 leta 2014 naročile študijo potencialnih gospodarskih posledic zahteve poročanja po državah za banke. Povzetek poročila o vseh dejavnostih posvetovanja, ki jih je izvedla Evropska komisija v podporo tej pobudi, je na voljo na spletišču Evropske komisije.
•Ocena učinka
Predlog spremlja ocena učinka, ki je bila v Odboru za regulativni nadzor pozitivno sprejeta. Potem, ko je odbor podal mnenje o oceni učinka, je bila ta na več načinov izboljšana. Zdaj bolj izrecno razlikuje med ukrepi, zasnovanimi za neposredno reševanje problema izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb, in posrednimi koristmi, ki naj bi jih prinesla povečana preglednost. Prav tako je podrobneje opisana možnost prostovoljnega razkritja (sistem označevanja). Nadalje je presoja ocenjenih učinkov jasneje ločena od učinka drugih ukrepov v zvezi z izogibanjem davkom, vključenih v osnovnem scenariju.
Danes predstavljeni predlog temelji na najprimernejši možnosti, določeni v oceni učinka, ki zajema javno poročanje po državah o poslovanju po svetu, razčlenjeno po državah članicah EU in združeno za dejavnosti v tretjih državah. Predlog velja za vsa multinacionalna podjetja iz EU in zunaj nje, katerih konsolidirani promet znaša vsaj 750 milijonov EUR ter ki v EU poslujejo prek vsaj ene poslovne enote. Vrsta informacij, ki jih je treba razkriti, vključujejo plačani in obračunani davek od dohodkov ter potrebne obrazložitve. Predlog se na dveh področjih oddaljuje od ocene učinka. Kar zadeva poročanje za poslovanje zunaj EU, je bil dopolnjen, saj se bo enaka raven podrobnosti pri ocenjevanju, ki se uporablja za države članice EU, zahtevala tudi od nekaterih tretjih davčnih jurisdikcij. Poleg tega se predlaga, da se naj zahteva razkritje akumuliranega dobička po državah ter na ravni skupine podjetij pojasni, če obstajajo bistvena odstopanja med obračunanim davkom in dejansko plačanim davkom.
Kar zadeva družbeno korist, ta pobuda odgovarja na vse večjo zahtevo po preglednosti v zvezi z davčnimi zadevami skupin multinacionalnih podjetij. Z zagotovitvijo več informacij v preglednejši obliki bi moral predlog prispevati tudi k povečanju zaupanja javnosti v pravičnost davčnih sistemov.
Kar zadeva gospodarski učinek, predlog ne povzroča znatnega dodatnega upravnega bremena, saj bodo morala zelo velika multinacionalna podjetja v vsakem primeru davčnim organom predložiti bolj celovita poročila po državah, ko se bo začel izvajati sveženj proti izogibanju davkom. Za vsa zelo velika multinacionalna podjetja, ki poslujejo v EU, bodo veljale enake zahteve glede razkritja, ne glede na to, ali imajo sedež v EU ali v tretji državi. Poleg tega to javno poročilo po državah v enem dokumentu predstavi informacije, ki so večinoma že dostopne v poslovnih registrih posameznih držav članic. Zato predlog ne bo vplival na konkurenčnost podjetij. Tveganje povzročitve dodatnih davčnih konfliktov in dvojne obdavčitve bo omejeno, saj bodo javno dostopne davčne informacije razčlenjene le za omejeno število davčnih jurisdikcij. Za poslovne dejavnosti v drugih jurisdikcijah bodo informacije po večini navedene združeno.
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Predlog ne uvaja nobenih novih obveznosti za mikropodjetja in mala podjetja v EU. Ukrep se nanaša le na multinacionalna podjetja, ki so najbolje opremljena za dejavnosti davčnega načrtovanja, tj. podjetja, katerih konsolidirani promet presega 750 milijonov EUR. Po ocenah naj bi moralo poročilo po državah zaradi poslovanja na trgih EU pripraviti vsaj 6 000 multinacionalnih podjetij. Od teh jih ima 2 000 sedež v EU, kar je le majhen delež od skupno 7,5 milijona evropskih podjetij. Da bi bila v predlog zajeta multinacionalna podjetja s sedežem v tretjih državah, bodo uvedene obveznosti veljale tudi za srednja in velika odvisna podjetja v EU oziroma za podružnice primerljive velikosti.
Če so poročila digitalizirana, zainteresirane strani (zainteresirani investitorji ali člani civilne družbe) do njih lažje dostopajo in jih obdelujejo. Zato se zahteva, da jih podjetja objavijo na svojih spletiščih. Oblika ali jezik poročila nista predpisana.
•Temeljne pravice
Splošno je obseg predvidenih informacij sorazmeren s ciljem okrepitve javne preglednosti in nadzora. Poročanje temelji na informacijah, ki jih večina skupin multinacionalnih podjetij v EU načeloma objavi v svojih računovodskih izkazih.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Pobuda nima proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija bo spremljala izvajanje politike v sodelovanju z državami članicami. Pet let po datumu prenosa bo pripravila oceno te direktive.
V oceni bo presojala uspešnost, učinkovitost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost predloga v smislu javnih informacij ter proučila morebitne znatne učinke na podjetja ali v tretjih državah. Pri tem bo upoštevala tudi nov mednarodni razvoj na tem področju.
•Obrazložitveni dokumenti
Poročanje po državah je razmeroma nov koncept, ki za izvajanje zahteva dobro tehnično podporo. Za izpolnitev cilja tega predloga ter preprečitev morebitnih pomanjkljivosti in neskladij v smislu prenosa v nacionalno zakonodajo držav članic bodo obrazložitveni dokumenti potrebni, da bodo v pomoč pri prenosu in da se omogoči dejansko preverjanje.
To upravičuje potrebo, da države članice priglasitev ukrepov za prenos opremijo z obrazložitvenimi dokumenti, na primer v obliki korelacijske tabele.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Področje uporabe – zelo velike skupine multinacionalnih podjetij
Za zagotovitev ustreznega ravnovesja bremena poročanja bodo morale poročilo po državah pripraviti le skupine multinacionalnih podjetij, katerih konsolidirani prihodki skupaj presegajo 750 milijonov EUR. Ta prag je isti kot prag, določen v akcijskem načrtu BEPS OECD in svežnju proti izogibanju davkom. Glede na določene cilje javne davčne preglednosti in ker v nekaterih pogledih predlagani ukrep presega trenutno veljavna pravila v bančnem sektorju in ekstraktivnih panogah, se bo prag 750 milijonov EUR izračunal na svetovni osnovi, skupine multinacionalnih podjetij pa bodo morale predložiti informacije v zvezi s svojimi poslovnimi dejavnostmi po vsem svetu. Po navedbah OECD bo moralo na podlagi tega praga poročilo po državah predložiti le 10–15 % multinacionalnih podjetij, vendar bo promet teh multinacionalnih podjetij predstavljal približno 90 % prometa vseh multinacionalnih podjetij. Predlog ne vpliva na mala in srednja podjetja 11 .
Za vsako multinacionalno podjetje s sedežem v tretji državi bo obveznost veljala za njena odvisna podjetja ali podružnice v EU, razen če multinacionalno podjetje iz tretje države omogoči javni dostop do poročila po državah za skupino ter navede, katero odvisno podjetje ali podružnica v EU je odgovorna za objavo poročila v imenu obvladujočega podjetja.
To je skladno z direktivo o upravnem sodelovanju 12 , ki določa, da mora odvisno podjetje ali podružnica v EU davčnim organom zagotoviti poročilo po državah za skupino svojega obvladujočega podjetja iz tretje države. Cilj je davčni upravi zagotoviti popoln sklop informacij, ki so potrebne za presojo potencialnih škodljivih davčnih praks, ne pa da se širši javnosti zagotovi splošen sklop podatkov po državah za izboljšanje preglednosti.
Glede na predlagani prag, nad katerim multinacionalna podjetja spadajo v področje uporabe te pobude, in glede na veljavne obveznosti poročanja v EU je sorazmerno in učinkovito, da se obveznost poročanja uvede le za srednja ali velika odvisna podjetja s sedežem v EU. Zato za mala podjetja, ki predstavljajo več kot 95 % vseh podjetij v EU, ni novih obveznosti.
Bančne skupine
Za bančne skupine s sedežem v EU že velja obveznost objave poročila po državah v skladu s členom 89 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta. Če so te multinacionalna podjetja, ki spadajo v področje uporabe te pobude, bo zanje veljalo izvzetje iz obveznosti poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, če so v poročilu, razkritem v skladu s členom 89 Direktive 2013/36/EU, zajete dejavnosti končnega obvladujočega podjetja v EU in vseh njegovih povezanih podjetij 13 .
Vsebina
Razkrivale se bodo le informacije, ki so potrebne in zadostne za izpolnitev ciljev, zastavljenih s to pobudo, in sicer: vrsta dejavnosti, število zaposlenih, čisti ustvarjeni prihodek (vključno s povezanimi strankami), dobiček pred obdavčitvijo, znesek dolgovanega davka v državi zaradi dobička, ustvarjenega v tekočem letu, dejanska plačila v državno blagajno v zadevnem letu in znesek akumuliranega dobička.
Da bi bilo mogoče zagotoviti ustrezno raven podrobnosti informacij, na podlagi katerih bodo lahko državljani bolje ocenili prispevek multinacionalnih podjetij k blaginji posamezne države članice, bi morale biti informacije razčlenjene po državah članicah. Poleg tega bi bilo treba dovolj podrobno prikazati tudi informacije o poslovanju multinacionalnih podjetij, saj nekatere tretje države ne spoštujejo standardov dobrega davčnega upravljanja in zato predstavljajo poseben davčni izziv. EU se je zavezala, da bo glede na to pripravila skupni seznam nekaterih davčnih jurisdikcij v skladu s sporočilom Komisije 14 z dne 28. januarja 2016, v katerem je bil opredeljen predlagani pristop in določena merila za pripravo takšnega seznama.
Kot je določeno v navedenem sporočilu, bo skupni seznam EU temeljil na jasnih in mednarodno utemeljenih merilih v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi, kot je določeno v direktivi, ter bo podvržen trdnemu postopku preverjanja. Seznam bodo pripravile Komisija in države članice. Komisija predlaga, da bi bilo treba končno odločitev o davčnih jurisdikcijah, ki se vključijo na skupni seznam EU, sprejeti z delegiranim aktom, kar bi omogočilo, da bi imela pri tem vlogo tudi Svet in Evropski parlament.
Razen zgoraj navedene izjeme za nekatere jurisdikcije tretjih držav, ki predstavljajo poseben izziv, se bodo iste informacije o dejavnostih skupine v drugih davčnih jurisdikcijah zagotavljale združeno. Če v dani državi posluje več kot en subjekt skupine, bo v poročilu po državah za navedeno državo naveden seštevek informacij v zvezi z vsakim od subjektov.
Objava
Konsolidirano poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bo objavljeno v poslovnem registru, da se zagotovita gotovost in razpoložljivost v prihodnosti. Poleg tega je namen te pobude omogočiti javni nadzor, zato bodo ta poročila prav tako dostopna javnosti na spletiščih podjetij. Za lažjo primerjavo v času bodo poročila na spletiščih dostopna vsaj pet zaporednih let.
Izvajanje
Izvajanje te pobude bo temeljilo na kombinaciji določb. Države članice bi morale uveljaviti kolektivno odgovornost upravnih, poslovodnih in nadzornih organov za ta poročila. Zakoniti revizor vsakega odgovornega lokalnega odvisnega podjetja bo moral preveriti, ali je poročilo po državah zagotovljeno in dostopno na internetu. V primeru podružnice multinacionalnega podjetja iz tretje države bodo to odgovornost prevzele osebe, odgovorne za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem. Nenazadnje se bo uporabljal člen 51 Direktive 2013/34/EU, da se bodo morebitne kršitve sankcionirale z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi za multinacionalna podjetja ali njihova odvisna podjetja ali podružnice.
2016/0107 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 50(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 15 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V zadnjih letih je izziv, ki ga predstavlja izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb, znatno večji, v Uniji in po svetu pa vzbuja veliko zaskrbljenost. Evropski svet je v svojih sklepih z dne 18. decembra 2014 priznal, da je treba nujno okrepiti prizadevanja za boj proti izogibanju davkom tako na svetovni ravni kot na ravni Unije. Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2016 – Čas je za drugačen pristop“ 16 in v sporočilu z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2015 – Nov začetek“ 17 kot prioriteto opredelila potrebo po prehodu na sistem, po katerem bo država, v kateri se ustvarijo dobički, tudi država obdavčenja. Prav tako je kot prioriteto opredelila potrebo po odzivu na pozive naše družbe k pravičnosti in davčni preglednosti.
(2)Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 16. decembra 2015 o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji 18 priznal, da lahko večja preglednost na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb izboljša pobiranje davkov, poveča učinkovitost davčnih organov in zagotovi večje zaupanje javnosti v davčne sisteme in vlade.
(3)Po Sklepih Evropskega sveta z dne 22. maja 2013 je bila v Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 19 vstavljena klavzula o pregledu, v skladu s katero mora Komisija proučiti možnost uvedbe obveznosti letnega poročanja po državah za velika podjetja v dodatnih industrijskih sektorjih, pri čemer upošteva razvoj v okviru OECD in rezultate povezanih evropskih pobud.
(4)Skupina G20 je novembra 2015 ob pozivu k globalnemu pravičnemu in sodobnemu mednarodnemu davčnemu sistemu potrdila „Akcijski načrt za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička“ organizacije OECD (v nadaljnjem besedilu: akcijski načrt BEPS), katerega cilj je vladam zagotoviti jasne mednarodne rešitve pri obravnavanju vrzeli in neskladij med obstoječimi pravili, ki omogočajo prenašanje dobičkov pravnih oseb v države brez ali z zelo nizko stopnjo obdavčitve, kjer se morda ne ustvarja resnična vrednost. Zlasti ukrep 13 akcijskega načrta BEPS uvaja obveznost za nekatera multinacionalna podjetja, da nacionalnim davčnim organom na zaupni osnovi predložijo poročila po državah. Komisija je 27. januarja 2016 sprejela tako imenovani sveženj proti izogibanju davkom. Eden od ciljev navedenega svežnja je prenos ukrepa 13 akcijskega načrta BEPS v pravo Unije, in sicer s spremembo Direktive Sveta 2011/16/EU 20 .
(5)Okrepljen javni nadzor nad davki od dohodkov multinacionalnih podjetij, ki poslujejo v Uniji, je bistven element dodatne spodbuditve družbene odgovornosti gospodarskih družb, prispevanja k blaginji s pobiranjem davkov, spodbujanja bolj pravične davčne konkurence v Uniji prek bolj osveščene javne razprave ter obnovitve zaupanja javnosti v pravičnost nacionalnih davčnih sistemov. Takšen javni nadzor je mogoče doseči s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ne glede na to, kje ima sedež končno obvladujoče podjetje multinacionalne skupine podjetij.
(6)Javnosti je treba omogočiti, da nadzoruje vse dejavnosti skupine podjetij, če so nekatere poslovne enote skupine v Uniji. Kar zadeva skupine podjetij, ki v Uniji poslujejo zgolj prek odvisnih podjetij ali podružnic, bi morala ta odvisna podjetja in podružnice objavljati poročilo končnega obvladujočega podjetja in omogočiti dostop do njega. Vendar bi bilo treba zaradi sorazmernosti in učinkovitosti, obveznost objave in omogočanja dostopa do poročila omejiti na srednja ali velika odvisna podjetja s sedežem v Uniji ali na podružnice primerljive velikosti, odprte v posamezni državi članici. Področje uporabe Direktive 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno razširiti na podružnice, ki jih podjetje s sedežem zunaj Unije odpre v državi članici.
(7)V izogib podvajanju poročanja za bančni sektor bi bilo treba končna obvladujoča podjetja, za katera velja Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta 21 in ki v svoje poročilo, pripravljeno v skladu s členom 89 Direktive 2013/36/EU, vključijo vse svoje dejavnosti in vse dejavnosti svojih povezanih podjetij, vključenih v konsolidiranih računovodskih izkazih, vključno z dejavnostmi, za katere ne veljajo določbe poglavja 2 naslova 1 dela 3 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , izvzeti iz obveznosti poročanja iz te direktive.
(8)Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki bi moralo vsebovati informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi podjetja oziroma vseh povezanih podjetij skupine, ki jo nadzira končno obvladujoče podjetje. Informacije bi morale temeljiti na specifikacijah poročanja iz ukrepa 13 akcijskega načrta BEPS in bi morale biti omejene na tisto, kar je nujno za omogočitev učinkovitega javnega nadzora, tako da razkritje ne povzroči nesorazmernih tveganj ali škode. Poročilo bi moralo vsebovati tudi kratek opis vrste dejavnosti. Takšen opis bi lahko temeljil na kategorizaciji iz razpredelnice 2 Priloge III poglavja V smernic OECD za dokumentacijo določanja transfernih cen. Poročilo bi moralo vključevati splošen opis z obrazložitvijo bistvenih odstopanj na ravni skupine med obračunanim in plačanim davkom, ter pri tem upoštevati ustrezne zneske iz preteklih poslovnih let.
(9)Da bi bilo mogoče zagotoviti ustrezno raven podrobnosti informacij, na podlagi katerih bi lahko državljani bolje ocenili prispevek multinacionalnih podjetij k blaginji posamezne države članice, bi morale biti informacije razčlenjene po državah članicah. Poleg tega bi morale biti zelo podrobne tudi informacije o poslovnih dejavnostih multinacionalnih podjetij, kar zadeva nekatere davčne jurisdikcije, ki predstavljajo poseben izziv. Za vse druge poslovne dejavnosti v tretjih državah bi bilo treba informacije navesti v skupnem znesku.
(10)Da se okrepi odgovornost do tretjih oseb in zagotovi ustrezno upravljanje, bi morali biti člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa končnega obvladujočega podjetja, ki ima sedež v Uniji in za katerega velja obveznost priprave, objave in omogočanja dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, skupno odgovorni za zagotovitev skladnosti s temi obveznostmi poročanja. Glede na to, da lahko člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij, ki imajo sedež v Uniji in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje s sedežem zunaj Unije, ali oseba(-e), odgovorna(-e) za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem za podružnico, le omejeno poznajo vsebino poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ki ga pripravi končno obvladujoče podjetje, bi morala biti omejena tudi njihova odgovornost za objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki.
(11)Da bi se primeri neskladij razkrili javnosti, bi moral(-i) zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) preveriti, ali je bilo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno in predloženo v skladu z zahtevami te direktive ter omogočen dostop do poročila na spletišču zadevnega podjetja oziroma njegovega povezanega podjetja.
(12)Cilj te direktive je okrepitev preglednosti in javnega nadzora davka od dohodkov pravnih oseb s prilagoditvijo obstoječega pravnega okvira v zvezi z obveznostmi za družbe in podjetja glede objave poročil, da se zaščitijo interesi družbenikov in tretjih, v smislu člena 50(2)(g) PDEU. Kot je potrdilo Sodišče, zlasti v Zadevi Verband deutscher Daihatsu-Händler 23 (C-97/96), se člen 50(2)(g) PDEU nanaša na potrebo po zaščiti interesov „tretjih“ na splošno brez razlikovanja ali izključevanja katerih koli kategorij, ki spadajo pod ta izraz. Poleg tega cilja uresničevanja svobode ustanavljanja, za kar člen 50(1) PDEU ohlapno nalaga odgovornost institucijam, ni mogoče omejiti z določbami člena 50(2) PDEU. Glede na to, da ta direktiva ne ureja usklajevanja davkov, ampak le obveznost objave poročil o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je člen 50(1) PDEU primerna pravna podlaga zanjo.
(13)Za določitev tistih davčnih jurisdikcij, za katere je treba navesti zelo podrobne informacije, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo, da bi pripravila skupni seznam Unije teh davčnih jurisdikcij. Seznam bi bilo treba pripraviti v skladu z določenimi merili, opredeljenimi na podlagi Priloge 1 k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016) 24 final). Posebej pomembno je, da Komisija med pripravljalnimi deli izvede ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni, ter pri tem upošteva načela iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, kot so ga potrdili Evropski parlament, Svet in Komisija in ki čaka na uradni podpis. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.
(14)Ker cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi njegovega učinka lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(15)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so posebej priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
(16)Države članice so se v skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 24 zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.
(17)Direktivo 2013/34/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2013/34/EU
Direktiva 2013/34/EU se spremeni:
(1)v členu 1 se vstavi naslednji odstavek 1a:
„1a. Usklajevalni ukrepi, določeni v členih 2, 48a do 48g in 51, se uporabljajo tudi za zakone in druge predpise držav članic v zvezi s podružnicami, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice, vendar ima pravno obliko, ki je primerljiva z vrstami podjetij s seznama v Prilogi I.“;
(2) vstavi se naslednje poglavje 10a:
„Poglavje 10a
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
Člen 48a
Opredelitev pojmov v zvezi s poročanjem o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)‚končno obvladujoče podjetje‘ pomeni podjetje, ki pripravi konsolidirane računovodske izkaze največje skupine podjetij;
(2)‚konsolidirani računovodski izkazi‘ pomenijo računovodske izkaze, ki jih pripravi obvladujoče podjetje skupine, v katerih so postavke sredstev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov predstavljene kot postavke enotnega gospodarskega subjekta;
(3)‚davčna jurisdikcija‘ pomeni državno ali nedržavno jurisdikcijo, ki ima fiskalno avtonomijo na področju davka od dohodkov pravnih oseb.
Člen 48b
Podjetja in podružnice z obveznostjo poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
1.Države članice zahtevajo, da končna obvladujoča podjetja, za katera velja nacionalna zakonodaja in katerih konsolidirani čisti prihodek presega 750 000 000 EUR, in podjetja, za katere velja nacionalna zakonodaja, ki niso povezana podjetja, in katerih čisti prihodek presega 750 000 000 EUR, pripravijo in objavijo letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki.
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki je dostopno javnosti na spletišču podjetja na dan objave.
2.Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavka 1 tega člena za končna obvladujoča podjetja, če za takšna podjetja ali njihova povezana podjetja velja člen 89 Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta* in v poročilu po državah zajamejo informacije o vseh dejavnostih vseh povezanih podjetij, vključenih v konsolidirane računovodske izkaze navedenih končnih obvladujočih podjetij.
3.Države članice zahtevajo, da srednja in velika odvisna podjetja iz člena 3(3) in (4), za katera velja nacionalna zakonodaja in ki jih nadzira končno obvladujoče podjetje, katerega konsolidirani čisti prihodek presega 750 000 000 EUR in za katerega ne velja zakonodaja države članice, objavijo letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki navedenega končnega obvladujočega podjetja.
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki je dostopno javnosti na dan objave na spletišču odvisnega podjetja ali na spletišču povezanega podjetja.
4.Države članice zahtevajo, da podružnice, ki jih v državi članici odpre podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice, objavijo letno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki končnega obvladujočega podjetja iz točke (a) odstavka 5 tega člena.
Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki je dostopno javnosti na dan objave na spletišču podružnice ali na spletišču povezanega podjetja.
Države članice uporabljajo prvi pododstavek tega odstavka le za podružnice, katerih čisti prihodek presega prag za čisti prihodek, določen z zakonodajo posamezne države članice v skladu s členom 3(2).
5.Države članice uporabljajo pravila iz odstavka 4 za podružnico, le če so izpolnjena naslednja merila:
(a)podjetje, ki je odprlo podružnico, je bodisi povezano podjetje skupine, ki jo nadzira končno obvladujoče podjetje, za katero ne velja zakonodaja države članice in katerega konsolidirani čisti prihodek presega 750 000 000 EUR, bodisi podjetje, ki ni povezano in katerega konsolidirani čisti prihodek presega 750 000 000 EUR;
(b)končno obvladujoče podjetje iz točke (a) nima srednjega ali velikega odvisnega podjetja, kot je navedeno v odstavku 3.
6.Države članice ne uporabljajo pravil iz odstavkov 3 in 4 tega člena, če je poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, pripravljeno v skladu s členom 48c, dostopno javnosti na spletišču končnega obvladujočega podjetja, za katero ne velja zakonodaja države članice, v razumnem času, ki ne presega 12 mesecev po datumu bilance stanja, in če sta v poročilu navedena ime in sedež enotnega odvisnega podjetja ali enotne podružnice, za katero velja zakonodaja države članice, ki je objavila poročilo v skladu s členom 48d(1).
7.Države članice zahtevajo, da odvisna podjetja ali podružnice, za katere ne veljajo določbe odstavkov 3 in 4, objavijo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in omogočijo dostop do njega, če so bili takšna odvisna podjetja ali podružnice ustanovljeni z namenom izogibanja obveznosti poročanja iz tega poglavja.
Člen 48c
Vsebina poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
1.Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki vsebuje informacije v zvezi z vsemi dejavnostmi podjetja in končnega obvladujočega podjetja, tudi dejavnostmi vseh odvisnih podjetij, konsolidiranih v računovodskem izkazu za zadevno poslovno leto.
2.Informacije iz odstavka 1 zajemajo naslednje:
(a)kratek opis vrste dejavnosti;
(b)število zaposlenih;
(c)znesek čistega prihodka, ki vključuje prihodek, ustvarjen s povezanimi strankami;
(d)znesek dobička ali izgube pred davkom od dohodkov;
(e)znesek obračunanega davka od dohodkov (za tekoče leto), ki je odhodek za davek, pripoznan v zvezi z obdavčljivim dobičkom ali izgubo poslovnega leta podjetij in podružnic, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji;
(f)znesek plačanega davka od dohodkov, ki je znesek davka od dohodkov, ki so ga v zadevnem poslovnem letu plačali podjetja in podružnice, ki so rezidenti za davčne namene v zadevni davčni jurisdikciji, ter
(g)znesek akumuliranega dobička.
Za namene točke (e) prvega pododstavka se odmerjeni odhodek za davek nanaša le na dejavnosti podjetja v tekočem poslovnem letu in ne vključuje odloženih davkov ali rezervacij za negotove davčne obveznosti.
3.V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo ločeno za vsako državo članico. Če je v posamezni državi članici več davčnih jurisdikcij, se informacije združijo na ravni države članice.
V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo ločeno tudi za vsako davčno jurisdikcijo, ki je bila ob koncu preteklega poslovnega leta navedena na skupnem seznamu Unije nekaterih davčnih jurisdikcij, sestavljenem na podlagi člena 48g, razen če poročilo na podlagi odgovornosti iz člena 48e v nadaljevanju izrecno potrjuje, da odvisna podjetja skupine, za katera velja zakonodaja takšne davčne jurisdikcije, ne poslujejo neposredno z nobenim povezanim podjetjem iste skupine, za katerega velja zakonodaja katere koli države članice.
V poročilu se informacije iz odstavka 2 navedejo združeno za druge davčne jurisdikcije.
Informacije se pripišejo vsaki zadevni davčni jurisdikciji na podlagi obstoja stalnega mesta poslovanja ali stalne poslovne dejavnosti, zaradi česar lahko – glede na dejavnosti skupine – v navedeni davčni jurisdikciji nastanejo davčne obveznosti iz dohodka.
Če lahko zaradi dejavnosti več povezanih podjetij nastane davčna obveznost v eni davčni jurisdikciji, informacije, ki se pripišejo navedeni davčni jurisdikciji, predstavljajo seštevek informacij, ki se nanašajo na takšne dejavnosti vsakega povezanega podjetja in njihovih podružnic v navedeni davčni jurisdikciji.
Informacije v zvezi s katero koli posamezno dejavnostjo se ne pripišejo hkrati več kot eni davčni jurisdikciji.
4.Poročilo vključuje splošen opis na ravni skupine z obrazložitvijo bistvenih odstopanj med razkritimi zneski v skladu s točkama (e) in (f) odstavka 2, če odstopanja obstajajo, pri čemer se upoštevajo ustrezni zneski iz preteklih poslovnih let.
5.Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi in je dostopno na spletišču v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.
6.Valuta, ki se uporabi v poročilu o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, je valuta, v kateri so navedeni konsolidirani računovodski izkazi. Države članice ne zahtevajo, da se to poročilo objavi v drugi valuti od te, ki je uporabljena v računovodskih izkazih.
7.Če države članice niso sprejele eura, se prag iz člena 48b(1) pretvori v nacionalno valuto po deviznem tečaju na dan [Publications Office - set the date = the date of the entry in force of this Directive], objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, ter se poveča ali zmanjša za največ 5 %, da se v nacionalni valuti dobi zaokrožen znesek.
Pragi iz člena 48b(3) in (4) se pretvorijo v enakovreden znesek v nacionalni valuti za vse zadevne tretje države, in sicer z uporabo deviznega tečaja na dan [Publications Office - set the date = the date of the entry in force of this Directive], zaokrožen na najbližjo tisočico.
Člen 48d
Objava in dostopnost
1.Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki se objavi, kot je določeno v zakonodaji vsake države članice v skladu s Poglavjem 2 Direktive 2009/101/ES, skupaj z dokumentacijo iz člena 30(1) te direktive in, če je primerno, z računovodskimi dokumenti iz člena 9 Direktive Sveta 89/666/EGS**.
2.Poročilo iz člena 48b(1), (3), (4) in (6) je dostopno na spletišču najmanj pet zaporednih let.
Člen 48e
Odgovornost za pripravo, objavo in omogočanje dostopa do poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
1.Države članice zagotovijo, da so člani upravnega, poslovodnega in nadzornega organa končnega obvladujočega podjetja iz člena 48b(1), ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravi in objavi ter omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d.
2.Države članice zagotovijo, da so člani upravnih, poslovodnih in nadzornih organov odvisnih podjetij iz člena 48b(3) te direktive in osebe, imenovane za izvajanje formalnosti v zvezi z razkritjem v skladu s členom 13 Direktive 89/666/EGS za podružnico iz člena 48b(4) te direktive, ki delujejo v okviru pristojnosti, ki jim jih podeljuje nacionalno pravo, skupno odgovorni za zagotovitev, da se poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki po njihovem najboljšem poznavanju in sposobnostih pripravi in objavi ter omogoči dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d.
Člen 48f
Neodvisno preverjanje
Države članice zagotovijo, da v primeru, ko računovodske izkaze povezanih podjetij revidira eden ali več zakonitih revizorjev ali revizijskih podjetij v skladu s členom 34(1), zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) hkrati preveri(-jo), ali je bilo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki pripravljeno in omogočen dostop do njega v skladu s členi 48b, 48c in 48d. Zakoniti revizor(-ji) ali revizijsko(-a) podjetje(-a) v revizijskem poročilu navede(-jo), če poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki ni bilo pripravljeno ali ni bil omogočen dostop do njega v skladu z navedenimi členi.
Člen 48g
Skupni seznam Unije nekaterih davčnih jurisdikcij
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 v zvezi s pripravo skupnega seznama Unije nekaterih davčnih jurisdikcij. Navedeni seznam temelji na oceni davčnih jurisdikcij, ki ne izpolnjujejo naslednjih meril:
(1)preglednosti in izmenjave informacij, vključno z izmenjavo informacij na zahtevo in avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih;
(2)poštene davčne konkurence;
(3)standardov, ki jih je določila skupina G20 in/ali OECD;
(4)drugih relevantnih standardov, vključno z mednarodnimi standardi, ki jih je določila Projektna skupina za finančno ukrepanje.
Komisija seznam redno pregleduje in ga po potrebi spreminja, da upošteva nove okoliščine.
Člen 48h
Datum začetka poročanja o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
Države članice zagotovijo, da se zakoni in drugi predpisi, s katerimi se prenašajo določbe členov 48a do 48f, uporabljajo najpozneje od datuma začetka prvega poslovnega leta, ki se začne s [Publications Office- set the date = one year after the transposition deadline] ali po tem datumu.
Člen 48i
Poročilo
Komisija poroča o izpolnjevanju obveznosti poročanja iz členov 48a do 48f in njihovem učinku. V poročilo vključi oceno, ali so rezultati poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki primerni in sorazmerni, pri čemer upošteva potrebo po zagotovitvi zadostne ravni preglednosti in po konkurenčnem okolju za podjetja.
Poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do [Publications Office- set the date = five years after the transposition date of this Directive].“;
(3)člen 49 se spremeni:
(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:
„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(2), člena 3(13), člena 46(2) in člena 48g se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma iz člena 54.
3. Pooblastilo iz člena 1(2), člena 3(13), člena 46(2) in člena 48g lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v navedeni odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;
(b)vstavi se naslednji odstavek 3a:
„3a. Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne [date].“;
(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
„5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 1(2), členom 3(13), členom 46(2) ali členom 48g, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“
______________________
* Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
** Enajsta direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države (UL L 395, 30.12.1989, str. 36).“
Člen 2
Prenos
1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [Publications Office - set the date = one year after entry into force]. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2.Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga zajema ta direktiva.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Strasbourgu,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik
