15.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/116

Poročevalec:

Bernardo HERNÁNDEZ BATALLER

1.1

V današnji digitalni družbi je kibernetski aktivizem koristno orodje za opolnomočenje državljanov, saj lajša in spodbuja dejavno socialno prakso in udejstvovanje prek novih tehnologij, hkrati pa prispeva k zmanjšanju digitalne izključenosti in digitalnega razkoraka. V skladu s konceptualnim pristopom je kibernetski aktivizem tisti aktivizem, ki spodbuja odločne zahteve v zvezi s političnimi, okoljskimi, socialnimi, državljanskimi, kulturnimi in podobnimi vprašanji, brez potrebe po vnaprej določenih ideologijah, hierarhijah ali programih, in ki za svoj razvoj uporablja tehnološka orodja za spodbujanje hitrega širjenja in udeležbe uporabnikov. Zato ga je treba razlikovati od tistih pobud, ki ne ustrezajo načelom in vrednotam demokracije in solidarnosti ter katerih nameni odstopajo od družbenega interesa in skupnega dobrega.

1.2

Da bi Evropska komisija in države članice kibernetski aktivizem razvile kot orodje, morajo v svoje delovne načrte vključiti pobude in ukrepe, namenjene spodbujanju struktur za ustrezno širitev omrežene družbe, in sicer tako, da omogočijo prost in splošen dostop, zagotovijo preglednost in zaupnost ter zaščitijo pravico do zasebnosti in varnosti osebnih podatkov, s posebnim poudarkom na najbolj prikrajšanih skupinah prebivalstva.

1.3

EESO meni, da je med prebivalstvom nujno širiti potrebno znanje in spretnosti za pameten in varen kibernetski aktivizem, zato poziva evropske institucije, naj spodbujajo dejavnosti ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja, s posebnim poudarkom na širjenju dobrih praks in odpravi zlonamerne uporabe spletnega aktivizma. V zvezi s tem je treba zagotoviti sredstva, ki so potrebna za oceno in razvoj kibernetskega aktivizma.

1.4

Poleg tega kibernetski aktivizem v zvezi z institucionalnim upravljanjem spodbuja tudi področji soodločanja in deljene oblasti s pomočjo večstranske, tako proaktivne kot reaktivne interakcije med več akterji (vladami, organizacijami civilne družbe, družbenimi akterji, državljani, podjetji).

1.5

Posledično terja podpora kibernetskemu aktivizmu spletno konfiguracijo, ki zajema tako horizontalne odnose med državljani kot vertikalne med vlado in državljani. Horizontalna interakcija omogoča spodbujanje solidarnosti na spletu prek dejavnega in angažiranega kibernetskega prostovoljstva ter ukrepov in pobud za sodelovanje. Vertikalna interakcija medtem v smeri od zgoraj navzdol napreduje na področju e-uprave, ki prinaša preglednost ter državljanom lajša dostop do javnih zadev in komuniciranje o njih, v smeri od spodaj navzgor pa krepi zastopanost državljanov v institucijah v odprtem okolju e-demokracije, ki omogoča učinkovito sodelovanje prek poti, kot so referendumi ali zakonodajne pobude.

1.6

Nazadnje EESO izpostavlja potrebo po oblikovanju in uporabi posebnih metodologij ocenjevanja in kazalnikov za merjenje socialnega in gospodarskega učinka kibernetskega aktivizma ter po pripravi raziskav in poročil za dosego večje doslednosti pri dejavnosti v njegovem okviru, kar zadeva dejavnike dejanske reprezentativnosti in vodenja, kontinuitete, oblikovanja novih struktur in socialnih vzorcev ipd.

2.1

Učinek novih tehnologij na današnjo družbo se odraža v virtualnem prostoru, imenovanem digitalni ekosistem, kjer se razvijajo novi načini življenja, ki vedno bolj nadomeščajo tradicionalne načine izražanja in povezovanja v skupnosti.

2.2

V tej tehnološki revoluciji je treba poleg gospodarskih, kulturnih in inovacijskih vidikov posebej upoštevati tudi izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na področju informiranja, komunikacij in sodelovanja, v novem kontekstu upravljanja, v katerem lahko soodgovornost na spletu v veliki meri določa pomembne spremembe v strukturah in načinu družbene organizacije v prihodnosti.

2.3

Pojav spletnih družabnih omrežij in interneta – v primeru njihove vključujoče narave – je odprl nova obzorja, kar zadeva vlogo, ki jo lahko državljani igrajo pri izgradnji družbe, saj krepi njihovo moč in jim daje osrednjo vlogo pri oblikovanju lastne skupne prihodnosti.

2.4

Ta kolektivna težnja se na svetovni ravni utrjuje s časom, kar prispeva h krepitvi že podanih pobud in nadaljnjemu utrjevanju zmožnosti za povezovanje in medsebojno učinkovanje prek povratne zanke na področje odločanja in moči, ki sta vse bolj porazdeljena, vse to pa se odvija zelo hitro in se močno širi. Zato se v procesu pozitivne krepitve s temi akcijami prispeva k novim akcijam, kar vodi v stopnjevanje dejavnosti.

2.5

V zvezi s tem je pomembno, da digitalnih državljanskih gibanj ne štejemo zgolj za preprosto združbo uporabnikov interneta z običajnim pomenom „množice“, ampak za „pametno množico“ („smart mob“), tj. skupino, ki se obnaša pametno ali učinkovito zaradi eksponentne rasti povezav na spletu. Ta mreža povezav omogoča, da se ljudje povezujejo, da bi dostopali do informacij in komunicirali z drugimi ljudmi, s tem pa lahko pride do resničnega družbenega usklajevanja, s katerim se oblikuje ozaveščena, participativna in odgovorna družba.

2.6

Zato je v opisanem scenariju najdragocenejša dodana vrednost dejavna udeležba državljanov, ki se nočejo odreči svoji suverenosti na področjih, ki jih zadevajo, in niso samo pripravljeni prevzeti te odgovornosti, temveč se z njo celo hvalijo, kot kažejo podatki (Tascón, Mario in Quintana, Yolanda, Ciberactivismo: Las nuevas revoluciones de las multitudes conectadas (Kibernetski aktivizem: nove revolucije povezanih množic), La Catarata, 2012) o dnevnih objavah na spletu: 1,6 milijona objav v spletnih dnevnikih in 140 milijonov tvitov.

2.7

Enako velja, če bi pregledali dokumente kibernetskega aktivizma, saj so na povezanih spletnih straneh izpostavljeni opazni in široko razširjeni dogodki in družbena gibanja, kot so Okupirajmo Wall Street, park Gezi, arabska pomlad ali špansko gibanje 15. maj, ter kampanje za pristop k človekoljubnim in solidarnostnim načelom, ki jih spodbujajo priznane organizacije civilne družbe, vključno z zbiranjem sredstev prek mehanizmov za množično financiranje ali zgolj prek platform, za katere je značilno pregledno financiranje.

3.1

Različne konceptualne predloge, ki jih je mogoče najti v zvezi s kibernetskim aktivizmom, lahko približno strnemo v opredelitev, da gre za strategijo ali dejavnost, katere namen je vplivanje na program javne politike prek elektronskih medijev z uporabo novih tehnologij kot kanala sporazumevanja ter posredovanja informacij na področju državljanske udeležbe.

3.2

Z vidika sredstev, ki se uporabljajo pri izvajanju kibernetskega aktivizma, lahko kibernetski aktivizem razumemo kot skupek informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki uporabljajo družbene medije in omrežja, ki omogočajo hitro in učinkovito elektronsko komuniciranje med državljani v zvezi s skupno zavezo, da bi se dejavno soočili s potrebami, problemi ali vprašanji, ki so v njihovem interesu iz ideoloških razlogov ali zaradi vrednot na podlagi etike in solidarnosti.

3.3

Običajna in nedestruktivna uporaba interneta z določenim namenom ali ciljem se jasno razlikuje od drugih vrst dejavnosti (Denning, 2001), kot je hekerski aktivizem ali elektronska državljanska nepokorščina, ne samo po sredstvih, temveč tudi po namenih, kadar so ti kriminalnega značaja. V primeru digitalnega ali kibernetskega aktivizma v pravem pomenu besede morajo biti dejanja usmerjena k splošnemu skupnemu dobremu ali posebej k odpornosti in premagovanju težav ali negativnih okoliščin, v katerih se lahko večkrat ali nepričakovano znajdejo določene skupine prebivalstva.

3.4

Najpogostejše dejavnosti kibernetskega aktivizma so iskanje informacij na spletnih straneh, postavljanje spletnih strani z informacijami in dokumenti, urejanje elektronskih publikacij, ustanavljanje virtualnih skupnosti, množično pošiljanje pisem po elektronski pošti, oblikovanje prostorov in forumov za spletne razprave, načrtovanje dejavnosti, pozivanje k dejavnostim in njihovo usklajevanje, vzpostavljanje strateških zavezništev in zavezništev za sodelovanje, spodbujanje povezovalnih gibanj, predlogi za pomoč in/ali pristop k že oblikovanim skupinskim pobudam.

3.5

Poleg tega je mogoče h kibernetskemu aktivizmu šteti tudi dejanja splošnih političnih pozivov prek interneta, imenovanih „web squared“; to so skupinske akcije, v katerih se posamezniki, ki so sicer prostorsko razpršeni po (globalnem ali lokalnem) ozemlju, združijo zaradi sporočila po mobilnih napravah in pridejo na določen fizičen kraj.

3.6

Spletni ali kibernetski aktivizem je torej zelo učinkovito in močno orodje, hkrati pa omogoča prenos informacij in znanj o pomembnih problemih, ki jih državljani morda ne poznajo in se zato ne morejo ustrezno odzvati nanje z družbeno mobilizacijo. Vendar je treba njegovo veljavnost kot alternativo konvencionalnim kanalom uveljavljanja zahtev šele uzakoniti.

4.1

Evropska unija se kibernetskega aktivizma po eni strani loteva z vidika politike spodbujanja digitalne družbe, po drugi pa z vidika socialne politike in politike udeležbe, pri čemer je treba upoštevati tudi poudarek na uporabi načel dobrega upravljanja v javni upravi.

4.2

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v členu 11 določa, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja. Ta pravica zajema svobodo mnenja ter sprejemanja in širjenja informacij in idej brez vmešavanja javnih organov in ne glede na državne meje, pri čemer je treba spoštovati svobodo medijev in njihovo pluralnost.

4.3

V členu 12 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je zapisana tudi svoboda zbiranja in združevanja, ki določa, da ima vsakdo pravico do mirnega zbiranja in svobodnega združevanja na vseh ravneh, zlasti na področju političnih, sindikalnih in državljanskih zadev.

4.4

Poleg tega je treba upoštevati člen 8 omenjene listine, ki se nanaša na pravico vsakega posameznika do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, pri čemer se morajo ti podatki obdelovati pošteno, za določene namene in na podlagi privolitve zadevne osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo ima tudi pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in do popravka teh podatkov. Prav tako je treba upoštevati načelo enakih možnosti kot temeljno pravico nasproti digitalni izključenosti, zlasti kar zadeva ranljive skupine prebivalstva.

4.5

Na drugi strani Evropska digitalna agenda med drugim obravnava naslednje vidike, ki jih morajo države članice zaščititi:

4.6

Aktivno državljanstvo zajema udejstvovanje državljanov, skupin državljanov in organizacij civilne družbe, zlasti socialnih partnerjev, pri pripravi politik (vertikalni dialog med civilno družbo in javnimi upravami) ter tudi njihovo povezovanje v mrežo in njihovo sodelovanje (horizontalni dialog).

5.1

V današnji digitalni družbi internet in družabna omrežja očitno ponujajo neizmerne možnosti za družbene spremembe. Državljani lahko brez prostorskih in časovnih omejitev, na preprost in dostopen način prispevajo k doseganju pomembnih sprememb v svojem okolju in tudi zunaj svojega vsakdanjega področja ter tako nesebično pomagajo tisočim ljudem.

5.2

Z novimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami državljani še zdaleč niso zapadli v tako imenovani „slacktivism“ ali lenobni aktivizem, temveč lahko s pomočjo teh tehnologij razrešujejo svoje pomisleke, sodelujejo pri upravljanju svojih zadev in zagovarjanju svojih pravic in interesov ter dejavno in angažirano sodelujejo v pobudah, s pomočjo katerih izražajo svoje ideje, načela in vrednote, kar spodbuja osebnostni razvoj in preprečuje socialno izključenost, poleg tega pa postaja tudi dejavnik kohezije in povezovanja v Uniji.

5.3

Virtualno ali spletno prostovoljstvo pomeni izvajanje prostovoljnega dela prek novih tehnologij pri dejavnostih, ki ne zahtevajo fizične prisotnosti, z dejanji podpore kampanjam, širjenjem in pripravo informacij, pomočjo uporabnikom ali katero koli drugo nalogo, ki jo je mogoče altruistično in angažirano opravljati na spletu z določenim ciljem ali namenom.

5.4

Če je to digitalno prostovoljstvo omejeno na podporo, širjenje in sporočanje o kampanjah, sodi na področje kibernetskega aktivizma, ki se v tem primeru izraža prek sodelovanja v dejanjih elektronskega protesta in zavračanja (zbiranje podpisov, osebnih prispevkov, akcije eksponentnega širjenja informacij ipd.).

5.5

Različne platforme in spletne strani ob prizadevanju za napredek in stopnjevanje akcij, ki jih razvijajo, opolnomočijo milijone ljudi, tako da jih ozaveščajo in spodbujajo k dejanjem v zvezi z nujnimi in pomembnimi vprašanji ne glede na teritorialno raven, na katero se nanašajo, in področje, ki ga obravnavajo (gospodarsko, socialno, okoljsko, politično itd.).

5.6

Ta vzorec mobilizacije prek interneta omogoča združevanje namer in prizadevanj več tisoč posameznikov, ki kljub svoji anonimnosti in čeprav jih vprašanje neposredno ne zadeva, postanejo pomembni, ker se lahko hitro spremenijo v močno kolektivno silo z zmožnostjo vplivanja na ustrezna področja moči in odločanja.

6.1

Čeprav je potencial kibernetskega aktivizma in njegovih koristi dokazan, strategije, ki se uporabljajo v družbenih medijih, včasih združijo ljudi, vendar ne ustvarijo trdnih virtualnih skupnosti, kar do neke mere onemogoča trajnost predvidenih družbenih sprememb. V tem smislu morata objektivno vrednotenje, povezano s kvalitativnimi merili in načeli, ter družbena korist pobude prispevati k oblikovanju s tem povezane metodologije.

6.2

Primerno je spodbujati proaktivni razvoj kibernetskega aktivizma in digitalnega prostovoljstva, saj okolje družabnih omrežij in internetnih portalov ponuja večjo dostopnost, hitrost in kritično maso za družbeno sodelovanje in državljansko soodgovornost ob znatnem prihranku stroškov vodenja, usklajevanja in izvajanja dejavnosti. Poleg tega spodbujajo pogoje, ki podpirajo vključenost, kot so dostopnost, odgovornost in cenovna dostopnost.

6.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor zato poziva Evropsko komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo potrebne ukrepe za učinkovito spodbujanje izvajanja in razvoja mehanizmov kibernetskega aktivizma in udejstvovanja, da bi tako spodbudili in krepili družbene zaveze ter povečali obseg prostovoljstva.

6.4

Spodbuditi je treba tudi oblikovanje ustreznih standardov in meril ocenjevanja, s katerimi bi potrdili in upravičili te dejavnosti ter ki bi omogočali večjo preglednost in ovrednotenje procesov ozaveščanja in mobilizacije, pa tudi ugotavljanje dosežene družbene koristi.

6.5

Prav tako je treba zagotoviti učinkovito varstvo in uveljavljanje pravic, ki se na tem področju priznavajo evropskim državljanom, kot že omenjeno, zlasti kar zadeva lajšanje dostopa in svobodo obveščanja ter pretok izmenjav prek omrežij, njegovo celovitost, zaupnost in neprekinjenost, ne da bi zmanjšali hitrost prenosa njihovih sporočil. Ta jamstva se zagotovijo na sorazmeren način glede na potrebe ranljivih skupin prebivalstva.

6.6

Na drugi strani je treba omeniti dejavno e-pravosodje ter vrednote zaupanja in ugleda zaradi njihove pomembnosti v okviru kibernetskega aktivizma, analizo pa usmeriti k povečanju jamstev v kibernetskem prostoru.

6.7

Zadevne institucije morajo skrbeti za to, da imajo državljani na voljo infrastrukturo in tehnološka orodja, ki jim omogočajo trajno in normalno opravljanje digitalnih dejavnosti, poleg tega pa je treba družbene strukture prilagoditi novim tehnologijam ter spodbujati dejavnosti izobraževanja in usposabljanja za uporabo omenjenih orodij ter zmanjšati obstoječi digitalni razkorak, da bi okrepili teritorialno, socialno in ekonomsko kohezijo.

6.8

Nazadnje je treba oblikovati in sprejeti programe ozaveščanja, namenjene ozaveščanju državljanov o družbeni udeležbi in prostovoljstvu s pomočjo novih tehnologij, ter pomagati subjektom in pobudam, ki delujejo na teh področjih, prek sodelovanja v okviru dobrega institucionalnega upravljanja.