6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/141

1.1

Odbor pozdravlja predloge Komisije iz navedenega sporočila, katerih namen je izboljšati delovanje trga pomorskega prevoza, zmanjšati upravno breme za pomorski sektor in s tem izboljšati njegovo konkurenčnost. Odbor se je teh predlogov dejansko nadejal že prej.

1.2

Izvedljivost predlogov Komisije je po mnenju Odbora močno odvisna od pristopa carinskih organov, ki so eden najpomembnejših akterjev na tem področju. Odbor zato poziva Komisijo, naj o teh predlogih čim prej razpravlja v carinskem odboru.

1.3

Eden od pogojev za uspeh predlogov Komisije, in sicer tako predlogov za storitve rednih ladijskih prevozov kot tudi predlogov v zvezi z eManifestom, je, da morajo biti informacijski sistemi držav članic za eManifest popolnoma interoperabilni. Odbor ugotavlja, da – kot kažejo izkušnje – ne gre za lahko nalogo, tudi če se gradi na obstoječih sistemih.

1.4

Izrecno bi moralo biti navedeno, da se eManifest uporablja prav za vse storitve ladijskega prevoza.

1.5

Komisija pričakuje, da bo eManifest začel delovati junija 2015, kar je sicer optimističen rok, ki pa je izbran v dobrem času. To je namreč isti datum, ki so ga države članice same določile za rok, do katerega morajo imeti vzpostavljeno nacionalno enotno okence. Ta storitev je bistvenega pomena za pravilno delovanje eManifesta, zato tehničnih priprav nanj ni mogoče več odložiti še za eno leto.

1.6

Odbor poleg tega poudarja potrebo po učinkovitem zagotavljanju informacij vsem akterjem, zlasti pa carinskim organom. V praksi se je izkazalo, da manifesta v papirni obliki, ki je sicer zakonit, carinski organi niso želeli potrditi ali sprejeti, ker niso bili seznanjeni s tem, da ga podjetniki uporabljajo.

1.7

Poleg "trdega" elementa, ki ga predstavlja informacijska tehnologija, bi morale Komisija in države članice obravnavati tudi "mehkejši" element, ki se nanaša na usposabljanje in izpopolnjevanje carinskega osebja. Ta vidik žal v predlogih Komisije ni upoštevan.

1.8

Na srečo pa Komisija priznava pomen dobrih sistemov obveščanja in spremljanja, ki so navsezadnje bistvenega pomena za dobro odločanje. Odbor opozarja, da lahko ima pri tem še naprej pomembno vlogo Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA).

1.9

Odbor se strinja s stališčem Komisije, da je treba pri reviziji direktive o sistemih spremljanja in obveščanja za ladijski promet upoštevati zahteve eManifesta.

1.10

Poleg tega je po mnenju Odbora zelo pomembno, da se po sprejetju odločitve glede predlogov Komisije vzpostavi reden dialog s carinskimi organi, predstavniki sektorja pomorskega prometa, špediterji in zaposlenimi, da bi se z njimi posvetovali in jih obveščali o ovirah, povezanih z uvedbo predlogov.

2.1

V pomorskem prometu še ni vzpostavljen enotni trg, čeprav se člen 28 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) jasno sklicuje na prosti pretok blaga s poreklom iz držav članic EU znotraj EU.

2.2

To vprašanje je še toliko bolj pomembno zato, ker je trgovina Evropske unije s preostalim svetom in znotraj EU močno odvisna od pomorskega prevoza: 74 % blaga, ki ga uvozi ali izvozi Unija, in 37 % menjave znotraj Unije gre preko morskih pristanišč.

2.3

Pomorski prevoz, kot tudi prevoz po celinskih plovnih poteh, v primerjavi z drugimi načini prevoza pomenita nižje stroške na enoto in sta na prevoženo enoto manj škodljiva za okolje. Ta način prevoza še vedno otežujejo nepotrebna upravna bremena, zato ne more delovati optimalno.

2.4

Primer za to je zelo pogosta situacija, ko morajo plovila, ki potujejo iz pristanišča ene države članice EU v pristanišče druge države članice in zapustijo teritorialne vode v pasu 12 navtičnih milj od obale, dvakrat izpolniti carinske formalnosti, razen če se zanje uporablja ureditev za redni ladijski prevoz. Vsi izdelki na krovu se obravnavajo kot blago, ki ni iz Unije, in so predmet carinskega nadzora.

2.5

Ti postopki, ki jih sicer narekujejo varnostni, varstveni in finančni razlogi, pa pomenijo dodatne stroške in povzročajo zamude pri dobavi blaga.

2.6

Prvi korak na poti k rešitvi bi lahko bilo razlikovanje blaga na krovu med blagom Unije, ki se lahko brez nadaljnjih formalnosti znova da na enotni trg, in blagom, ki ni iz Unije in je zato predmet običajnih carinskih formalnosti.

2.7

Zato je Komisija ob podpori Sveta leta 2010 predstavila zamisel o vzpostavitvi "modrega pasu" (angleško "Blue Belt"), da bi se povečala konkurenčnost sektorja pomorskega prevoza, saj bi se plovilom omogočilo, da z minimalnim upravnim bremenom prosto delujejo na notranjem trgu EU, hkrati pa bi se zagotovila poenostavitev in uskladitev predpisov za pomorski prevoz iz pristanišč tretjih držav.

2.8

Zamisel o modrem pasu je dobila tudi bolj konkretno obliko s poskusnim projektom, ki ga je Komisija začela izvajati leta 2011 v tesnem sodelovanju z Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), pri čemer je uporabila sistem spremljanja in obveščanja SafeSeaNet, ki ga upravlja EMSA.

2.9

Čeprav je poskusni projekt zagotovil veliko koristnih informacij, so carinski organi opozorili, da bi bilo treba te informacije dopolniti še z informacijami o blagu, ki se prevaža, zlasti v zvezi z njegovim statusom (blago s poreklom iz Unije oziroma blago, ki ni iz Unije).

2.10

Ravno na podlagi tega razlikovanja bi se lahko postopki za blago iz Unije poenostavili.

3.1

Komisija je 8. julija 2013 predložila sporočilo z naslovom "Modri pas, enotni prometni prostor za ladijski prevoz".

3.2

Predlogi sporočila, ki so nastali na podlagi poskusnega projekta Modri pas, izvedenega leta 2011 pod vodstvom EMSA, so namenjeni:

3.3

Komisija je želela v tem sporočilu ustvariti politični okvir za uresničevanje zgornjih ciljev, zato je v njem predlagala dva potrebna pravna ukrepa za spremembo izvedbenih določb carinskega zakonika (IDCZ). Eden od njiju je bil junija 2013 že predložen pristojnemu odboru, drugega pa bo Komisija predložila do konca leta.

3.4

Prvi ukrep zadeva nadaljnjo poenostavitev postopka pridobitve dovoljenja za izvajanje storitve rednega ladijskega prevoza znotraj EU. Nanaša se na sistem carinskih olajšav za plovila, ki imajo redne postanke v pristaniščih EU in v glavnem prevažajo blago Unije.

3.5

Poenostavitev vključuje skrajšanje obdobja posvetovanja za države članice s 45 na 15 dni. Poleg tega bodo lahko podjetja vložila zahtevek za predhodno dovoljenje za države članice, v katerih veliko poslujejo, tako da bodo pri prevozu v zadevno državo prihranila čas.

3.6

Veliko večji učinek bo imel drugi ukrep, ki zadeva poenostavitev carinskih formalnosti za plovila s postanki v pristaniščih tretjih držav. Komisija želi vzpostaviti sistem, ki bi lahko bistveno izboljšal carinske postopke z uvedbo razlikovanja med tem, ali plovilo prevaža blago Unije ali blago, ki ni iz Unije in je zato predmet običajnih carinskih postopkov.

3.7

Komisija predlaga uvedbo usklajene elektronske deklaracije blaga, t. i. eManifest, s katerim bi lahko pomorske družbe carinskim organom dale na razpolago vse informacije v zvezi s statusom blaga, tako znotraj kot tudi zunaj EU. Komisija pričakuje, da bo od junija 2015 eManifest lahko v celoti deloval.

3.8

Predlogi Komisije, kot so določeni v sporočilu, so neposredno povezani s pregledom pristaniške politike, objavljenim 23. maja 2013, o katerem je Odbor 11. julija 2013 že podal pozitivno mnenje.

4.1

Odbor odločno podpira odpravljanje ovir, ki otežujejo dobro delovanje notranjega trga, zlasti v pomorskem sektorju, ki je – kot je navedla tudi Komisija v svojem sporočilu – za Unijo ključnega pomena. Kot je izpostavil že v prejšnjih mnenjih (1), je Odbor pravzaprav upal, da bodo ti predlogi predloženi v zgodnejši fazi.

4.2

Komisija je odločena čim prej vzpostaviti enotni trg za pomorski promet in navaja, da je pri drugih načinih prevoza ta že vzpostavljen. Odbor z obžalovanjem ugotavlja, da je Komisija pri tem preveč optimistična. Niti v cestnem tovornem prometu (omejitve kabotaže) niti v železniškem prometu (domači potniški promet) enotni trg še ni v celoti uresničen.

4.3

Odbor se jasno zaveda, da je treba za to, da bi pomorski promet postal privlačna alternativa drugim načinom prevoza, sprejeti ukrepe za poenostavitev carinskih formalnosti in zmanjšanje upravnih bremen, pri čemer se to ne sme zgoditi na račun varnosti in zaščite.

4.4

Odbor meni, da je učinkovitejši in cenejši pomorski prevoz pomemben cilj, zato podpira predloge Komisije za poenostavitev carinskih formalnosti in zmanjšanje upravnih bremen.

4.4.1

Po mnenju Odbora je ključnega pomena, da predlagane ukrepe podprejo tudi carinski organi držav članic, ki so najpomembnejši akterji na tem področju. Poleg tega bi pri uvajanju teh ukrepov poskusno lahko imela vodilno vlogo določena kategorija prevoznikov, in sicer podjetniki, ki imajo status pooblaščenega gospodarskega subjekta.

4.5

Kar zadeva postopek za redni ladijski prevoz znotraj EU, Odbor pozdravlja skrajšanje roka s 45 na 15 dni in uvedbo možnosti za vložitev zahtevka za predhodno dovoljenje.

4.6

Ker Evropska komisija ne želi diskriminirati pomorskega prevoza, ki poteka izključno znotraj EU, v primerjavi s prevozom v pristanišča tretjih držav, se eManifest uporablja za celoten ladijski promet.

4.6.1

Dejansko je treba uporabo eManifesta omogočiti ne le za prevoz med pristanišči EU in pristanišči tretjih držav, temveč tudi za storitve rednega in izrednega ladijskega prevoza izključno med pristanišči EU, če zadevna plovila želijo uporabiti to možnost poleg veljavne ureditve.

4.6.2

Odboru se zdi kljub temu smiselno, da se področje uporabe eManifesta tudi izrecno navede v prihodnjih predlogih na to temo.

4.6.3

Glede učinka predlogov Komisije Odbor meni, da je treba po posvetovanju s pristojnim carinskim odborom čim prej uvesti zlasti eManifest – usklajeno elektronsko deklaracijo blaga, ki vsebuje podatke o statusu blaga na krovu.

4.6.4

Zato poziva Komisijo, naj po tem, ko bo sprejeta odločitev glede uvedbe predlaganih ukrepov, prednost nameni usklajevanju znotraj EU: informacijski- sistemi držav članic morajo biti za uporabo eManifesta popolnoma interoperabilni.

4.6.5

Glede na to Odbor meni, da se zdi rok, ki ga je Komisija določila za uvedbo eManifesta, tj. junij 2015, vsekakor optimističen, vendar ga bo kljub temu treba spoštovati.

4.6.6

Države članice morajo namreč imeti v skladu z Direktivo 2010/65/ES od junija 2015 vzpostavljeno tudi nacionalno enotno okence, ki je pomemben korak na poti do eManifesta. Odbor zato poziva vse države članice, zlasti pa tiste z morskimi pristanišči, naj se zavežejo k dejanskemu spoštovanju tega datuma, ki so ga same določile, sicer bo že vnaprej jasno, da sistem ne bo deloval.

4.6.7

Poleg tega bi bilo treba tehnične priprave za uvedbo eManifesta začeti najkasneje v šestih mesecih.

4.6.8

Odbor želi poudariti, da bi morale biti informacije, shranjene v eManifestu, dostopne vsem zainteresiranim stranem, torej vladam, ladjarjem in špediterjem.

4.7

Odbor opozarja, da na podlagi priporočila Mednarodne pomorske organizacije (IMO) obstaja manifest v papirni obliki, čeprav ni usklajen in ne obstaja v vseh državah članicah, vendar se je v praksi izkazalo, da nekateri carinski organi niso seznanjeni z njegovim obstojem in/ali ga niso pripravljeni potrditi oz. sprejeti. Obor zato izpostavlja potrebo po učinkovitem obveščanju vseh carinskih organov.

4.8

Odbor opozarja, da bo treba pri razširitvi poenostavljenih postopkov na potovanja v pristanišča tretjih držav zagotoviti hitre in zanesljive sisteme spremljanja in poročanja.

4.8.1

V zvezi s tem ima pomorski sektor srečo, da ima na voljo agencijo EMSA, ki je že dokazala dodano vrednost v zvezi z elementom eManifesta, ki se nanaša na ladijski promet; zdaj pa so na vrsti evropski in nacionalni carinski organi, da zagotovijo čim prejšnje izvajanje elementa v zvezi s "statusom blaga".

5.1

Po podatkih Evropskega združenja ladjarjev (ECSA) bi poenostavitev upravnih postopkov pomenila prihranek v višini 25 EUR na zabojnik, poleg tega pa bi s tem prihranili tudi čas, zaradi česar bi bil učinek še veliko večji.

5.2

Vsekakor to po mnenju Odbora poudarja potrebo po pripravi uravnoteženih predlogov, tako da jih bodo lahko podprli tudi najpomembnejši akterji na tem področju, tj. evropski in nacionalni carinski organi, ladjarji in špediterji.

5.3

Odbor želi poudariti, da se stanje v nobenem primeru ne sme poslabšati. To bi se lahko na primer zgodilo, če bi postalo vračilo DDV ob izvozu odvisno od zagotovila, da je blago dejansko zapustilo ozemlje Unije.

5.3.1

Glede na to, da je zadevna stopnja DDV trenutno 0, bi lahko takšno pogojevanje privedlo do višje stopnje DDV, katerega povračilo bi pomenilo velike stroške in izgubo časa. Komisija je na srečo napovedala, da bo v navedeni situaciji davčna stopnja ostala nespremenjena, tj. 0-odstotna.

5.4

Komisija opozarja, da namen ni vzpostavitev povsem novega informacijskega sistema, ki bi bila seveda povezana z visokimi stroški, temveč nadgraditev obstoječih sistemov ali sistemov, ki se trenutno razvijajo, kot je sistem nacionalnih enotnih okenc. Odbor podpira ta pristop Komisije.

5.5

Odbor želi poleg tega poudariti, kako pomembno je, da so zaposleni v carinskih organih dobro usposobljeni in da posodabljajo svoje znanje, ter opozarja na možne načine za dosego tega cilja. Odbor je na to opozoril že v enem od svojih prejšnjih mnenj (2).

5.6

Odbor se strinja s Komisijo, da je treba pri reviziji direktive o sistemih spremljanja in obveščanja za ladijski promet upoštevati zahteve eManifesta.

5.7

Če bo sprejeta pozitivna odločitev glede predlogov Komisije, kot so navedeni v sporočilu, Odbor poudarja, da se bo treba z najpomembnejšimi akterji, kot so carinski organi, predstavniki sektorja pomorskega prometa, špediterji in zaposleni, redno posvetovati ter jih obveščati o napredku in ovirah, povezanih z izvajanjem predlogov.