6.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 67/175

1.1

EESO podpira prizadevanja Komisije, da Evropa prevzame vodilni položaj na področju mikro- in nanoelektronskih komponent in sistemov ter da se pri tem projektu čim prej vzpostavijo čezmejne povezave med državami članicami, raziskavami, naložbami in viri energije, da bi se evropska odličnost prenesla v proizvodnjo in začela ustvarjati delovna mesta.

1.2

EESO meni, da so lahko mikro- in nanoelektronske komponente in sistemi temelj nove industrijske revolucije ter da je zato na tem področju še bolj kot evropska industrijska "strategija" potrebna resnična "skupna industrijska politika" v javnem interesu, ki bi jo bilo treba zastaviti tako, da bi bilo njeno usklajevanje v pristojnosti Evropske komisije, da bi evropska podjetja lahko prevzela vodstvo v proizvodnji in na trgih. Ta element manjka v predlogu Komisije.

1.3

EESO meni, da je treba nekaj obstoječih grozdov odličnosti, ki so nujno potrebni za spodbujanje prizadevanj Evrope, povečati in še naprej razvijati. Če bi manj razvitim enotam v celotni EU omogočili uporabo obširnega programa javnega in zasebnega financiranja, ki se predlaga v sporočilu, bi se tem povečal potencial. V tem okviru je treba spremeniti sistem državne pomoči in subvencij, saj težava evropske visokotehnološke industrije ni konkurenca med evropskimi podjetji, ampak odsotnost konkurenčnih in vodilnih podjetij na svetovni ravni v številnih visokotehnoloških sektorjih. Povečati bi bilo treba prožnost te politike za ta vrhunski sektor, in sicer ne le za predlagano skupno tehnološko pobudo, temveč tudi za to, da se podjetjem pomaga uveljaviti na svetovnem trgu, kot je to primer v Aziji in ZDA.

1.4

EESO meni, da je namen strategije iz obravnavanega sporočila, tj. nadoknaditi evropsko zamudo in s ponovno vzpostavljenim evropskim znanjem zajeti celotno vrednostno verigo (vodilni po proizvodih in trgih, podizvajalci, platforme, proizvajalci s področja osnovnih tehnologij in oblikovalska podjetja), zaželen, ter zagovarja to, da Unija brani interese svojih podjetij v vseh trenutnih pogajanjih o sklenitvi sporazumov o prosti trgovini (z Japonsko in ZDA). Odbor podpira evrocentričen pristop Evropske komisije in je zaskrbljen zaradi njegovega izvajanja v okviru svetovne vrednostne verige. Resnična šibkost Evrope so pomanjkanje proizvodov, slaba prisotnost na trgu ter maloštevilnost podjetij z vodilnimi proizvodi. Kljub temu EESO Komisiji priporoča, naj ne zanemari razvoja močnih držav članic kot osnovnih elementov čezmejnih sinergij.

1.5

Po mnenju Odbora je nova strategija na področju mikro- in nanoelektronskih komponent in sistemov vsekakor dobrodošla, vendar ne sme zaobiti členov 3(3) PEU ter 9 in 11 PDEU. Ker načrt še ni izdelan (predvidoma konec leta 2013), EESO priporoča, naj se upoštevajo socialno-ekonomske posledice za živa bitja in zlasti trajnostni razvoj. To pa zaradi vse večjega pomena, ki ga imajo v našem vsakodnevnem življenju mikro- in nanoelektronske komponente in materiali, iz katerih so izdelane, za raziskave, delovna mesta, usposabljanje, nujno izoblikovanje kvalifikacij in znanj, zdravje državljanov in delavcev v zadevnem sektorju.

1.6

Priporoča, da se – glede na obseg želenih javnih naložb, to je 5 milijard EUR v sedmih letih, in strateški pomen sektorja – ob skupini vodilnih v elektroniki vzpostavijo še nove oblike državljanskega upravljanja.

1.7

EESO priporoča vmesno oceno strategije.

2.1

Evropska komisija je v okviru svoje politike oživitve naložb za močnejšo evropsko industrijo, ki naj bi pripomogla k oživitvi gospodarstva in vnovični rasti (COM(2012) 582 final), objavila sporočilo o mikro- in nanoelektronskih komponentah in sistemih, ki jih je že v predhodnem sporočilu (COM(2012) 341 final) opredelila kot eno ključnih "omogočitvenih" tehnologij iz šeste vodilne pobude strategije Evropa 2020, obravnavane v programu Obzorje 2020.

2.2

Mikro- in nanoelektronske komponente in sistemi so prodorne tehnologije, na katerih temelji vrsta kategorij proizvodov, brez katerih se dandanes ne izvaja nobena dejavnost več in ki pripomorejo k inovativnosti in konkurenčnosti. Glavnih devet kategorij proizvodov je: (1) računalniki, (2) računalniške periferne naprave in pisarniška oprema, (3) potrošniška elektronika, (4) strežniki in naprave za shranjevanje podatkov, (5) mrežna oprema, (6) avtomobilska elektronika, (7) medicinska elektronika, (8) industrijska elektronika in (9) vojaška in vesoljska elektronika.

2.3

EESO izraža zadovoljstvo, ker je Komisija v tem novem sporočilu upoštevala nekatera priporočila, ki jih je imel priložnost izraziti v predhodnih mnenjih (1), in pokazala resnično voljo, da z ukrepanjem ponovno osvoji trge. Boljša uporaba rezultatov raziskav, večji poudarek na proizvodnji in vodilnih podjetjih, to so pogoji za uspeh.

2.4

Po podatkih Komisije je svetovni promet samo v tem sektorju leta 2012 znašal približno 230 milijard EUR, vrednost proizvodov, ki vsebujejo mikro- in nanoelektronske komponente in sisteme, pa naj bi bila približno 1 600 milijard EUR. Komisija po eni strani ugotavlja, da je podpora EU raziskavam, razvoju in inovacijam (RRI) 10 let stagnirala (sporočilo, točka 5.2), po drugi strani pa še, da se je v zadnjih 15 letih znaten del množične proizvodnje preselil v Azijo, ki razpolaga s patenti in usposobljeno delovno silo (sporočilo, točka 3.3), zato predlaga razvoj nove evropske industrijske strategije za elektroniko, pri čemer priporoča usklajene javne naložbe in javno-zasebna partnerstva, da bi tako sprostili 10 milijard EUR novih javnih in zasebnih naložb v "napredne tehnologije".

3.1

Da bi nadoknadili to zamudo in povečali primerljivost z ZDA in Azijo na področju proizvodnje mikro- in nanoelektronskih komponent in sistemov, Komisija predlaga:

Komisija bi s tem želela:

4.1

Nanotehnologije se uporabljajo v vseh proizvodih elektronike in optične elektronike. Gre za t. i. tehnologije "od zgoraj navzdol" (top down), pri katerih z bolj finim (mikro-) strukturiranjem materialov nastanejo elementi komponent, kot so tranzistorji, kondenzatorji in električne povezave. Najnovejše raziskave potekajo v smeri "od spodaj navzgor" (bottom up), to je proti sestavljanju struktur z integriranimi nanoenotami (od 1 do 100 nm), kot so molekule in nanocevke, ki imajo že same po sebi električne funkcije in bodo še povečale učinkovitost in zmogljivosti silicija.

Kot je navedeno v točki 2.2, se elektronske komponente in sistemi uporabljajo na zelo različnih področjih, pri čemer vplivajo na skoraj vse vidike industrijske in komercialne dejavnosti, pa tudi na skoraj vse plati našega osebnega življenja. In ta seznam nikakor ne more več biti izčrpen.

4.2

Odbor izraža zadovoljstvo, ker je Komisija poudarila resnično industrijsko strategijo za elektronsko področje, ki pogojuje zmožnost inovativnosti v vseh sektorjih dejavnosti, konkurenčnost in prihodnost celine, in ker je pokazala pripravljenost, da jo uporabi kot skupno gonilo za države članice, da bi tako Evropi zagotovila vodilni položaj. Na svetovnem trgu ključnih omogočitvenih tehnologij vlada ostra konkurenca, kapital pa se steka v druge predele in ne v Evropo. Da bi si povrnila položaj v svetu, bi morala EU državam članicam ponuditi pogoje, prilagojene tem industrijam.

4.3

Komisija v sporočilu predlaga izredno evrocentrično strategijo, ki temelji na zapolnitvi vrzeli v vrednostni verigi evropske elektronske industrije. Vendar so vrednostne verige v elektronski industriji svetovne, ne regionalne. Trije glavni akterji so: vodilna podjetja, pogodbeni proizvajalci in vodilni v platformi. Širše v industriji ima pomembno vlogo še na desetine drugih subjektov, med drugim prodajalci računalniških programov, izdelovalci proizvodne opreme, distributerji in proizvajalci bolj generičnih komponent in podsistemov.

Vrednost, ki jo lahko dosežejo najmočnejša podjetja v svetovnih vrednostnih verigah – vodilna podjetja s svetovnimi blagovnimi znamkami in dobavitelji komponent z močnim položajem vodilnih v platformi – je lahko izjemno velika. Sporočilo ni dovolj natančno glede tega, kam v svetovni vrednostni verigi namerava Komisija usmeriti svoja prizadevanja in ali njene ambicije presegajo generične komponente in podsisteme.

4.4

Da bi v ta sektor pritegnili izdatna proračunska sredstva, ki so potrebna, želi Komisija spodbuditi sodelovanje in navzkrižne ukrepe, od raziskovalcev in vodilnih v elektronski industriji (člani upravnega odbora organizacij AENEAS in CATRENE, Nanoelectronics beyond 2020) pa pričakuje, da ji bodo do konca leta 2013 pomagali pri pripravi načrta, na podlagi katerega bo izoblikovana strategija.

4.5

EESO izraža zadovoljstvo nad to močno voljo v smeri napredka in meni, da bi morala biti strategija v veliki meri sprejeta. To področje bi si še bolj kot evropsko industrijsko strategijo zaslužilo "skupno industrijsko politiko", ki bi raziskovalcem ponudila celostno kratko- in dolgoročno politično vizijo. Ta sektor je za preživetje Evrope ključnega pomena. Gre za to, da se učinek množičnosti izkoristi za prenos raziskovalnih dosežkov v proizvode, ki jih je nato mogoče tržiti. Torej je treba po eni strani nujno pripraviti industrijske napovedi za najmanj pet let, kot to počnejo konkurenčna komercialna podjetja v tretjih državah, po drugi strani pa se je treba povezati s civilno družbo.

Odličnost, ki jo kažejo strokovnjaki, je omejena na niše, medtem ko se vrhunska MSP na poti od koncepta do prodaje končnega proizvoda spopadajo s pomanjkanjem sredstev, znanja in prepoznavnosti. EU potrebuje strategije, proizvode in vodilna podjetja. Tega elementa sporočilo ne upošteva v zadostni meri.

4.6

V prvih štirih kategorijah proizvodov, naštetih v točki 2.2, je samo eno svetovno vodilno podjetje iz Evrope. V drugih petih kategorijah je evropskih podjetij več, vendar pa Evropa v nobenem sektorju nima prevladujočega položaja. EESO obžaluje, da strategija Komisije ni bolj jasna glede teh ovir za vstop v svetovno vrednostno verigo. Bistven prvi korak bi bilo vračanje pogodbene proizvodnje v domovino.

4.7

EESO je zadovoljen, da je po mnenju Komisije nujno okrepiti in zlasti usklajevati vsa prizadevanja javnih organov na tem področju, da bodo te tehnologije ostale v lasti EU, tudi če se prodajajo po vsem svetu.

4.8

EESO meni, da je bistveno spodbujati čezmejne sinergije, enako pomembno pa je spodbujati energijo držav članic kot osnovo za sinergizem. Evropa ne more biti več kot seštevek svojih sestavnih delov. Države članice same so intelektualno dovolj močne, da lahko vplivajo globalno. Pri tem gre prav toliko za energijo, vizijo in ambicije znotraj meja kot tudi za čezmejno sinergijo.

4.9

Potrebno bo zelo strukturirano usklajevanje, da se sedanja razdrobljenost med državami članicami ne bo še povečala na regionalni ali celo univerzitetni ravni (grozdi odličnosti). Treba se je prepričati, da je strategija prilagojena notranjim vzvodom sektorja mikro- in nanoelektronike.

4.10

EESO meni, da je potrebno ravnovesje med strategijo, ki temelji na povpraševanju trga, in potrebno skupno industrijsko politiko. Trg ne more biti edina oporna točka (sporočilo, točka 5.3, drugi odstavek, in priloga, točka 4). Kljub temu EU ne sme zanemarjati tržnih odkritij.

4.11

Močnejša evropska industrija in nova strategija za elektronske komponente in sisteme, ki sta sicer zelo dobrodošli, kljub vsemu ne smeta zaobiti členov 3 PEU ter 9 in 11 PDEU. Kljub kompleksnosti vseh zadevnih dejavnikov je treba omeniti tudi razumevanje socialno-ekonomskih posledic tako razvoja samih nanotehnologij kot razvoja, ki ga sprožajo nanotehnologije.

4.11.1

Odbor meni, da je treba analizirati in številčno opredeliti podatke v zvezi s številom delovnih mest v sektorju, usposabljanjem, kvalifikacijami in zahtevanimi znanji. Število delovnih mest sicer trenutno narašča, vendar primanjkuje znanja. Ugotovljeno neskladnost je treba obravnavati. Za to so potrebne dolgoročne naložbe, ki se seštevajo. Končni cilj je, da vsi udeleženi prispevajo h krepitvi položaja EU v svetu elektronskih komponent in sistemov. EESO obžaluje, da je Komisija v obravnavanem sporočilu pri teh vidikih obtičala v slepi ulici, čeprav jih je obširno upoštevala v svojem predhodnem besedilu iz leta 2012 (COM(2012) 582 final), in da ni navedla konkretnih zneskov, potrebnih v ta namen.

4.11.2

Elektronske naprave sodijo med proizvode z nanodelci, ki so in bodo v prihodnje na voljo potrošnikom. Nanodelce vsebujejo komponente hibridne molekularne elektronike, polprevodniki, nanocevke in nanovlakna, pa tudi napredna molekularna elektronika. Nanoelektronika nizke in ultra nizke napetosti je pomembno področje raziskav in razvoja, katerih cilj je nastanek novih omrežij, ki delujejo blizu teoretične meje energetske porabe na bit. EU bi morala upoštevati vpliv izrabe, razpadanja in konca življenja nanomaterialov, ki jih vsebujejo sedanje elektronske naprave, pa tudi tiste, ki še niso bile izumljene ali so to šele zdaj, to pa z vidika trajnostnega razvoja, da se ohranijo okolje in živa bitja, pa čeprav sedanja opredelitev nanomaterialov, ki jo uporablja Evropska komisija, ne omenja zdravja kot vprašanja, povezanega z mikro- in nanoelektroniko. Uporabiti bi bilo treba načelo previdnosti.

5.1.1

Odboru se zdi strategija Komisije, katere namen je odpraviti pomanjkljivosti v proizvodni vrednostni verigi in zasukati trend, da bi se manjkajoči deli vrednostne verige mikro- in nanoelektronske tehnologije preselili nazaj v Evropo, primerna. Kljub temu se sprašuje o razlogih za 10-letno stagnacijo proračunov za evropske RRI (ki jo je Komisija izrecno priznala v točki 5.2 sporočila), do katere je prišlo kljub svetovnemu slovesu, ki ga Evropa uživa na tem področju, kar je Unijo v ključnem trenutku začetka vzpona Kitajske stalo polne uveljavitve na svetovnem trgu. Z analizo teh razlogov ter dinamike svetovne vrednostne verige, obravnavane v razdelku 4 tega mnenja, bi preprečili prihodnje napake, ob čemer bi se bilo morda treba zgledovati po strategijah drugih svetovnih regij in poiskati koristne spodbude za vrnitev nekaterih vrst proizvodnje v Evropo.

5.1.2

EESO meni, da je konkurenca na podlagi zmanjševanja stroškov dela v celoti uničila nekatere sektorje (tekstil, čevlji, pnevmatike, metalurgija itd.). Pogodbena proizvodnja je imela enak učinek v elektroniki. V strategiji za elektroniko bi bilo treba upoštevati te podatke in se sprijazniti s tem, da je treba opredeliti nove oblike konkurenčnosti, ki temelji na znanju, odličnosti, izoblikovanju številnejših grozdov odličnosti, razširjanju znanja več podjetjem, notranji prožnosti itd.

5.1.3

Odbor meni, da bi lahko EU poleg zagotavljanja finančne pomoči svoje MSP in njihove blagovne znamke podprla še z usklajeno zaščito. V preučevano strategijo bi bilo treba vključili patente, varovanje poslovnih skrivnosti ter boj proti kibernetskemu kriminalu in kraji patentov.

Večstranska prosta trgovina odpira vse meje zunaj morebitne usklajene regulacije, za katero skrbi Svetovna trgovinska organizacija. Po mnenju EESO bi bilo dobro zagotoviti, da se strategija iz obravnavanega sporočila upošteva v aktualnih pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini (z Japonsko in ZDA). S sporazumi o prosti trgovini se za razliko od tistega, kar so za Evropsko unijo želeli njeni ustanovni očetje, odpirajo trgi, na katerih partnerji načeloma nimajo enakih pravil.

5.2.1

Za sodelovanje v tekmi za trge so potrebne naložbe, ki jih države članice v krizi in pod pritiskom proračunskega varčevanja, ki ga od njih zahteva EU, ne morejo več zagotavljati. Komisija k udeležbi poziva zasebni sektor. Vendar MSP zaradi krize težje dobijo kredite, kar še zlasti velja za inovativne MSP, ki jih banke včasih dobesedno uničijo.

5.2.2

Odbor pozdravlja dejstvo, da se je Komisija posvetila tudi njihovemu financiranju, da bi tako prispevala k odpravi krča.

5.2.3

Zmožnost ukrepanja javnih plačnikov je omejena zaradi njihovih primanjkljajev in javnofinančnih dolgov, vključno s socialnimi sistemi. Nadzorna sredstva, ki bodo na voljo za preverjanje zavez podjetij, da bodo dejavnosti oblikovanja in proizvodnje ohranila in razvijala v Evropi (točka 7.1 sporočila, na koncu), se zdijo nezadostna.

Odbor meni, da bi lahko povečali prožnost sistema državnih pomoči in subvencij, da bi:

5.2.3.1

EESO bi želel pojasnilo glede povezovanja s strukturnimi skladi in Evropsko investicijsko banko, zlasti za države članice v agoniji zaradi hude finančne krize, v katerih je zaradi masovnega krčenja javnih izdatkov v povezavi z zamrznitvijo zasebnih naložb kakršna koli pomoč postala neizvedljiva, uporaba strukturnih skladov pa že meji na popoln čudež. EESO predlaga, da EU raziskovalcem v teh državah omogoči, da se vključijo v najboljša evropska raziskovalna središča.

5.2.3.2

Po mnenju EESO si sicer lahko pomagamo z zasebnimi sredstvi, vendar je izoblikovanje dolgoročne strategije na tej predpostavki negotovo.

5.3.1

EESO odobrava vlogo, ki naj bi jo imela EU na področju usklajevanja, in dejstvo, da je Komisija kot podlago za ustanovitev skupnega podjetja izbrala člen 187 Pogodbe (nova skupna tehnološka pobuda). Sam trg namreč ne igra "vloge", saj nima politične volje, ki bi spodbujala izoblikovanje smernic.

5.3.2

Raven EU je ustrezna raven za izoblikovanje prečnih odnosov, preprečevanje odvečnih elementov raziskav, spodbuditev delovanja vrednostnih verig in trženje njihovih rezultatov pod najboljšimi pogoji. EESO opozarja, da je treba upoštevati različne stopnje razvoja raziskav v posameznih državah članicah, da ne bi dajali prednosti le grozdom odličnosti, temveč bi vsem zagotovili dostop do novih sredstev. Ko ni mogoče povsod uporabiti istega poslovnega modela, je treba pomoč omogočiti tudi malim novim podjetjem (start-ups).

5.3.3

Treba bo upoštevati velikopoteznost načrta o vertikalnem povezovanju informacijskih sistemov (nekdanji program ARTEMIS) in nanoelektronike (nekdanja skupna tehnološka pobuda ENIAC) z zagotavljanjem horizontalnega sodelovanja podjetij in univerz na nadnacionalni ravni. Po mnenju EESO bi bilo koristno dodati podrobna pojasnila o posebnostih regij in grozdov odličnosti, saj "talilni lonec" odkritij zahteva vse več večdisciplinarnosti za razumevanje lastnosti nanomaterialov, pa tudi o varstvu informacij v obtoku in zaščiti vloženih patentov.

—

Po navedbah Komisije naj bi podjetja s področja mikro- in nanoelektronike neposredno zagotavljala 200 000 delovnih mest, posredno pa še nadaljnji milijon. Povpraševanje po znanju nenehno narašča.

—

Na koncu vrednostne verige mora podjetjem uspeti naložbe pretvoriti v uspešnost (z vidika kakovosti, financ in komercialnega uspeha). EU je na področju raziskav v svetovnem vrhu, kar mora pretvoriti v delovna mesta.

—

Čas je, da EU z razvojem informiranja, usposabljanja, kvalifikacij itd. posploši visoko raven znanja, ki ga je dosegla v posameznih nišah.

—

Odbor ne želi, da bi se projekti financirali v škodo spodbujanja socialne vključenosti in boja proti revščini, ter opozarja, da je dobro usposobljena, kvalificirana in ustrezno plačana delovna sila zagotovilo za kakovost končnega proizvoda.

—

EESO meni, da bi morala Komisija v zvezi s tem ponoviti vsebino svojega sporočila COM(2012) 582 final (poglavje D.3). Za uspeh kakršnega koli ukrepa na področju mikro- in nanoelektronskih komponent, ki se že po naravi nenehno razvija, so bolj kot kdaj koli prej potrebni človeški kapital, znanje in predvidevanje potreb. Komisija je že predvidela primerjalno tabelo, ki naj bi pripomogla k mobilnosti znotraj Evrope.

—

Razmere v državah članicah, kar zadeva davke, izobraževanje, dostop do kapitala in stroške dela, se zaradi pomanjkljivega medsebojnega usklajevanja razlikujejo. EESO je zadovoljen, da se Komisija posebej posveča znanju. Ob tem jo poziva, naj sprejme vse ukrepe za to, da se v Uniji poenostavi približevanje usposabljanj, kvalifikacij, strokovnega znanja in diplom, potrebnih za zajetje celotne vrednostne verige evropske industrije mikro- in nanoelektronike.

5.4.1.3.1

Po opredelitvi OECD so nanotehnologije tehnologije, ki omogočajo delo z zelo majhnimi strukturami in sistemi ter njihovo preučevanje ali izkoriščanje (2009). Ti materiali so lahko naravni ali umetni in so nujno potrebni za nanotehnologije; z njimi delajo in jih uporabljajo ljudje: državljani in delavci.

5.4.1.3.2

EESO meni, da je treba v sporočilo, katerega namen je EU umestiti v svetovni vrh na tem področju, vključiti koristne varovalke in omeniti tveganje za človekovo zdravje ter uporabiti načelo previdnosti, da se tako zagotovijo koristi vsem udeleženim in se tveganje čim bolj zmanjša, da bi se tako izognili nastanku novega "azbestnega" modela. Nekatere komponente sedanjih in prihodnjih nanoelektronskih sistemov se ne zaustavijo pri pljučnih, krvno-možganskih ali placentnih pregradah. Imajo precejšnjo interakcijsko površino.

5.4.1.3.3

Poleg tega nanoelektronske sisteme uporablja zdravstveni sektor ter tako prispeva k razvoju raziskav: treba je imeti v mislih, da mu to omogočajo ravno socialni sistemi, ki predstavljajo prodajni trg za raziskave, kolikor je to mogoče ob upoštevanju krize, brezposelnosti in primanjkljajev.

5.4.1.4.1

EESO opozarja na strategijo za pametno, trajnostno in vključujočo rast, za katero si prizadeva Komisija (Evropa 2020, COM(2010) 2020 final), ter meni, da je evropska strategija na področju mikro- in nanoelektronskih komponent in sistemov pri tem bistvenega pomena.

5.4.1.4.2

V njej bi bilo treba že na samem začetku upoštevati, da industrija, ki jo želimo razviti, že proizvaja posebne odpadke in jih bo v prihodnje proizvajala še več, zato je treba že v fazi raziskav poskrbeti za upravljanje in financiranje življenjskega cikla mikro- in nanomaterialov, zlasti umetnih, in sistemov, ki jih uporabljajo (glej pristop "od spodaj navzgor"), in sicer še toliko bolj, ker tveganja še niso v celoti znana. Bo morda treba v zvezi s temi materiali predvideti dopolnitev direktive o obdavčitvi energentov (3)?

5.4.1.4.3

EESO meni, da je mogoče predlagano industrijsko strategijo izenačiti s politiko velikih projektov in mora zato izpolnjevati zahteve v zvezi s trajnostnim razvojem.