15.1.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 11/16

1.3.1

EESO priporoča:

2.1

Usmerjevalna skupina Evropske komisije za aktivno staranje je opredelila "aktivno in zdravo staranje" kot proces, v katerem se čim bolj izkoristijo možnosti za zdravje, udeleženost in varnost, da se izboljša kakovost življenja starajočih. To velja tako za posameznike kot za skupine prebivalstva. "Zdravje" se nanaša na telesno, duševno in socialno blagostanje. "Aktivno staranje" pomeni stalno sodelovanje v družbenem, gospodarskem, kulturnem, duhovnem in državljanskem življenju, in ne samo sposobnost telesne aktivnosti ali opravljanja poklica.  (1)

2.2

Namen tega mnenja je opozoriti na aktivno udeležbo starejših v evropski družbi, obravnavati ovire, ki preprečujejo še večje sodelovanje starejših, ter poudariti, da je udeležba v družbi vseživljenjski proces. Oblikovanje starosti prijazne (2) Evrope se začne ob rojstvu in terja daljnoviden pristop. Mnenje nadgrajuje prejšnja mnenja EESO o starejših in staranju (3).

2.3

V Evropi trenutno živi 85 milijonov ljudi, starejših od 65 let, do leta 2060 pa se bo njihovo število povečalo na 151 milijonov. Pomembno je, da se ne osredotočimo samo na kronološko starost, temveč da prepoznamo in ustvarjamo možnosti za sodelovanje ljudi vseh starosti ter se zavedamo, da so starejši (ki so v tem mnenju opredeljeni kot ljudje, starejši od 65 let) kljub morebitnim zdravstvenim oviram še vedno lahko družbeno aktivni.

2.4

Aktivna družbena, kulturna, gospodarska in politična udeležba starejših je odvisna od pravilne predstave o starosti  (4). Mediji in vlade bi se morali izogibati uporabi preveč dramatičnega jezika za opisovanje starajoče se družbe.

2.5

Odpraviti je treba diskriminatoren odnos do starosti, saj škoduje podobi starejših in jih odvrača od sodelovanja. To pa lahko povzroči izgubo pomembnih prispevkov in več napetosti med generacijami. Veseliti bi se morali dejstva, da živimo dlje in bolj zdravo, kar je posledica boljše izobrazbe in kakovostnejše prehrane, kot tudi poudarjanja pomena medgeneracijske družbene pogodbe.

2.6

Negativen odnos do starejših pomeni neupoštevanje njihove vloge, ki jo imajo kot delavci, potrošniki, udeleženci v projektih skupnosti in skrbniki drugih. Negativno dojemanje starejših je škodljivo, saj diskriminacija spodkopava samozavest ter ovira večjo angažiranost starejših in njihov prispevek h gospodarstvu. Zaradi novih dosežkov na področju medicine, farmakologije in tehnologije, pa tudi večje ozaveščenosti in izobraževanja o skrbi za zdravje se je pričakovana življenjska doba podaljšala. Raziskave so pokazale, da starostniki kakovost svojega življenja pogosto ocenjujejo veliko bolje, kot je splošno priznano. Spremeniti moramo odnos do staranja, ki vse prevečkrat temelji na negativnih zmotnih predstavah in predsodkih  (5).

2.7

Demografske spremembe ponujajo priložnosti za rast "gospodarstva sivolasih", saj so starejši ljudje potrošniki v številnih sektorjih, prispevajo pa tudi k trgu dela.

2.8

Odprava starostne diskriminacije prek zakonodaje, inovativnih ukrepov in razvoja nove dinamike pri oblikovanju politik bi zato morala biti prednostna naloga pri spodbujanju aktivnega staranja in sprostitvi potenciala starejših prebivalcev, da bi lahko polno sodelovali pri razvoju socialnega in ekonomskega kapitala svoje države.

2.9

Oporekati bi morali stališču, da postanemo po 65. letu prejemniki storitev, ki nimajo nič več ponuditi. Starostne meje bi bilo treba odpraviti. Starejši ljudje zgolj zaradi svoje starosti ne postanejo homogena skupina, temveč ohranijo svoje različne poglede, energijo, izkušnje, predsodke, potrebe in želje. Vsi se staramo in da bi lahko izpolnili pričakovanja, ki jih imamo za leto 2060, bo potrebno nenehno prilagajanje.

2.10

Statistične podatke o starejših je treba uporabljati previdno, saj bi se morali izogibati predpostavkam, da so dejavniki, kot so zdravstveno stanje, stopnja udeležbe itd., enaki za vse med 65. in 100. letom starosti, saj se potrebe in sposobnosti razlikujejo. Izogibati se moramo domnevam glede starosti in omejenemu mišljenju.

2.11

Dobrega počutja in dostojanstva starejših ni mogoče obravnavati ločeno od strategij glede dohodkov, zdravja in socialnega varstva ter ohranjanja lokalnih socialnih mrež in pobud skupnosti. Ta vprašanja so še zlasti pomembna v zvezi z ovirami za sodelovanje, ki bi se lahko pojavile. Možnost dostopa do storitev in aktivnega sodelovanja v družbi je močno odvisna od zadostnega prihodka. Ta dejavnik je treba zato v celoti upoštevati pri pokojninski reformi.

3.1

V nedavnem poročilu z naslovom Gold Age Pensioners  (6) so starejši opredeljeni kot "družbeno lepilo". V poročilu je poudarjen njihov prispevek k družini in skupnosti prek prostovoljnega dela in sodelovanja v demokratičnih institucijah.

3.2

Starejši se pogosteje kot drugi udeležujejo volitev na vseh ravneh. Iz poročila Eurostata (7) je razvidno, da se volitev udeležuje 50 % državljanov nad 55 let in da se zanimanje za politiko z leti povečuje. Naraščajoče število starejših v naši družbi prinaša velik politični vpliv, ki je v ZDA poznan kot grey power (siva moč). Ta vpliv se dejansko uveljavlja.

3.3

Povprečna starost izvoljenih poslancev v Evropskem parlamentu je 54, najstarejši poslanec pa je star 84 let. To se odraža v drugih vladnih institucijah in tudi v EESO, kar kaže na to, da starost ne bi smela biti ovira za sodelovanje na kateri koli ravni.

3.4

Številni starejši s svojimi izkušnjami in strokovnim znanjem, ki so ga pridobili v celotni delovni dobi, prispevajo k delu upravnih odborov nevladnih organizacij, javnih organov in podjetij.

4.1

Glede na obseg, v katerem starejši na različne načine prispevajo k družbi, bi lahko trdili, da so vključeni v družbo in sodelujejo v procesu odločanja. Vendar se starejši pogosto počutijo "izključeni" iz sprejemanja odločitev o svojem lastnem dobrem počutju ali o skupnosti, v kateri živijo. Vsak posameznik potrebuje osebno spodbudo in organizacije morajo razviti mehanizme, ki vključujejo stališča starejših.

4.2

Evropska platforma starejših je leta 2010 objavila poročilo (8), v katerem so opisane metode, ki so jih razvile različne države članice in ki so vključevale nacionalne in lokalne svete starejših in javna posvetovanja. Temeljni pogoj evropskega procesa socialnega vključevanja je, da zainteresirane strani sodelujejo pri razvoju rešitev za težave, s katerimi se soočajo. Sodelovanje je bistvenega pomena, enako pomembno pa je tudi to, da jim dobro prisluhnemo, tako da lahko nastopijo resnične spremembe.

4.3

Pomagati je treba osebam, ki jim grozi socialna izključenost zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali revščine, ter okrepiti pravice in možnosti posameznikov. Škotska delovna skupina za demenco (Scottish Dementia Working Group) je odličen primer skupine ljudi z demenco, ki so odločeni ohraniti svobodo odločanja in nadzor nad lastnim življenjem. Skupina si je tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni pridobila velik ugled zaradi vodenja navdušujočih in pogumnih kampanj za boljše razumevanje demence ter zaradi zavzemanja za boljše storitve. Oboleli za demenco vodijo organizacijo, so ključni govorci na konferencah in zastopajo svoje interese pri vladi (9).

4.4

Za učinkovito sodelovanje so potrebne starejšim prijazne strukture, vladne in nevladne organizacije, delodajalci ter drugi organi pa se morajo zavezati, da bodo starejše jemali resno in jih upoštevali kot zainteresirane strani; poleg tega se morajo izogibati nerazumljivemu žargonu, za seje izbrati dostopne prostore ter zagotoviti, da je udeležba na sejah cenovno dosegljiva in da je na voljo javni prevoz. Starejši se morajo zavedati svojih pravic in obveznosti ter imeti priložnost, da se seznanijo s temami, o katerih bo tekla razprava, zato je usposabljanje, tudi na področju IKT, bistvenega pomena (10).

4.5

Vse večji poudarek je na koprodukciji, pri čemer gre za posameznike, skupnosti in organizacije, ki si s svojimi spretnostmi, znanji in sposobnostmi skupaj prizadevajo za ustvarjanje priložnosti in reševanje problemov  (11). Načela so enaka kot pri vseh dejavnostih sodelovanja in se lahko uporabijo tako na ravni posameznika pri oblikovanju negovalnega paketa kot tudi na nacionalni ravni pri razvoju politik.

5.1

EESO je zadovoljen, da je Evropska komisija podprla pobude za skupno načrtovanje ter razvoj časovnih načrtov za prihodnje raziskovalne dejavnosti na področju staranja in demografskih sprememb, ki so sestavni del "Obzorja 2020: načrti na področju staranja" (12).

5.2

Da bi zagotovili ustrezne odločitve o politikah, ki vplivajo na zdravje, socialno varstvo, izobraževanje, dohodek in udeležbo starejših, so potrebne nenehne raziskave o vseh vidikih njihovega življenja. Starejši bi morali sodelovati pri opredeljevanju problemov in biti udeleženi v raziskavah. Še zlasti pomembno je, da so vključeni v ustrezno klinično preizkušanje zdravil.

6.1

S staranjem prebivalstva bo odgovornost za nego starostnikov prevzelo vse več starejših žensk, kar bi lahko imelo finančne posledice zaradi zmanjšanja dohodkov in manjših pokojninskih pravic. Starejši ljudje pomembno prispevajo kot neformalni negovalci starejših in šibkejših sorodnikov, kar pomeni znaten prihranek v državnih proračunih za socialno varstvo. Priznati je treba izkušnje in znanje neformalnih negovalcev ter potrebo po zagotavljanju možnosti za usposabljanje.

6.2

Poleg tega veliko starih staršev skrbi za svoje vnuke, bodisi v družinah s težavami, ki nimajo druge izbire, bodisi zato, da lahko njihovi otroci delajo in ostanejo ekonomsko aktivni.

6.3

Na področju neformalnega varstva so potrebne družbene inovacije in države članice bi si morale bolj prizadevati za obravnavanje vse večjih izzivov in odgovornosti, s katerimi se srečujejo neformalni negovalci zaradi krčenja ali neustreznosti varstvenih storitev.

7.1

Starejši opravljajo izjemno veliko prostovoljnih dejavnosti, ki daleč presegajo tradicionalna s starostjo povezana področja, kot je podpora slabotnim in bolnim starejšim ljudem  (13). Njihove prostovoljne dejavnosti zajemajo socialno varstvo in zdravje, prosti čas, okolje, verske organizacije, kulturo in politiko.

7.2

Prostovoljne dejavnosti starejšim omogočajo, da ohranijo in razvijajo svoje spretnosti in družabne stike, se izognejo osamitvi in socialni izključenosti ter služijo svoji skupnosti. Prostovoljstvo ima vzajemne koristi. Raziskava, izvedena leta 2009, je pokazala, da 78 % prebivalstva EU-27 meni, da starejši kot prostovoljci pomembno prispevajo v dobrodelnih ustanovah in organizacijah skupnosti (14).

7.3

Če ni ustreznih formalnih storitev ali če se te storitve krčijo, bi morali ceniti dejstvo, da starejši ljudje prek prostovoljnih dejavnosti zapolnjujejo te vrzeli, poleg tega pa jih je treba pri tem podpreti.

7.4

Opozoriti je treba, da se priznavanje in obseg prostovoljnih dejavnosti med posameznimi državami članicami zelo razlikujeta in da so tisti ljudje, ki so aktivni na področju prostovoljstva v starosti, ponavadi prostovoljci skozi vse življenje. Posameznike bi lahko v vseh njihovih življenjskih obdobjih spodbujali k prostovoljstvu in jim nudili priložnosti za prostovoljno delo, saj jim bo to v starosti prineslo koristi, denimo preprečevanje osamitve in socialne izključenosti ter navezovanje stikov in prijateljstev.

8.1

Prispevek starejših h gospodarstvu poleg potrošnje zajema davke, ki jih plačajo na dohodek in nakupe, neformalno nego sorodnikov, ki pomeni prihranek za državo, skrb za vnuke, ki omogoča, da se lahko njihovi otroci vrnejo na trg dela, ter vrednost prostovoljstva in opravljanja poklica tistih, ki ostanejo zaposleni. Poleg tega je treba upoštevati sredstva, ki jih starejši nakažejo mlajšim družinskim članom, da bi jim pomagali pri večjih finančnih obveznostih (15).

8.2

Z vse večjim zavedanjem o povečevanju števila starejših bi se moral povečati potencial podjetij in drugih subjektov za razvoj in trženje izdelkov in storitev, ki so v starajoči se družbi namenjeni tej skupini prebivalstva, s čimer bi se spodbujala rast proizvodnje in zaposlovanje (16).

8.3

Vloga starejših kot potrošnikov ni dovolj priznana, zaradi česar se nadaljuje negativen odnos do starosti. Stereotipna dojemanja starejših pogosto ustvarjajo predpostavke, da starejši ljudje ne potrebujejo ali ne želijo različnih možnosti ali storitev in da je "trg mladih" veliko bolj pomemben (17).

9.1

Skoraj 60 % zaposlenih meni, da bodo lahko opravljali svoje delo še pri 60-ih letih  (18).

9.2

Glede na podaljševanje življenjske dobe je pomembno, da so starejši sposobni in imajo možnost ostati aktivni na trgu dela vse do zakonsko določene upokojitvene starosti in, če tako želijo, še dlje. Zato je treba priznati zmogljivosti starejših, prilagoditi delovno okolje in delovni čas (kar je koristno v celotnem življenjskem obdobju), omogočiti sodelovanje pri usposabljanju za prilagajanje spreminjajočim se metodam dela ter se boriti proti diskriminaciji starejših na delovnem mestu. EESO je nedavno sprejel mnenje, v katerem je predlagal sveženj posebnih ukrepov, ki vključujejo te zahteve, in poudaril, da morajo imeti socialni partnerji ključno vlogo pri zagotavljanju ustrezne politike in potrebnih prilagoditev (19).

9.3

Priznati je treba, da obstaja razlika med tistimi, ki ostanejo zaposleni po svoji upokojitveni starosti zato, ker želijo, in tistimi, ki to morajo, ker je njihova pokojnina premajhna.

9.4

Starejši ljudje na delovno mesto prinašajo bogate izkušnje ter znanja in spretnosti, kar je bistvenega pomena v času, ko znanj in spretnosti primanjkuje, ter pomeni stalen prispevek h gospodarstvu. Podjetja je treba spodbujati k razvoju najboljših praks pri strategijah upravljanja staranja.

9.5

Obstajajo tudi možnosti za starejše, da postanejo samozaposleni in podjetniki, s čimer se poveča njihova neodvisnost in nadzor nad delovnimi pogoji. Prispevek starejših na tem področju narašča. Po podatkih Eurostata za leto 2010 je bilo samozaposlenih 50 % delavcev, starih nad 65 let (20). Pobude za nove projekte in storitve, ki odražajo demografske spremembe, lahko pridejo tudi od podjetniško aktivnih starejših in posameznike je treba spodbujati k izkoriščanju teh možnosti (21).

10.1

EESO že več let opozarja na pomen vseživljenjskega učenja kot ključnega pogoja za socialno vključenost, ohranitev zaposlitve, osebni razvoj in zmožnost učinkovitega sodelovanja (22).

10.2

Vse več starejših sodeluje v izobraževalnih dejavnostih, čeprav to ne velja za vse države članice v enaki meri (23). Vključenost starejših v skupinah skupnosti in nevladnih organizacijah je pomemben vir priložnostnega učenja.

11.1

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) imajo za vse državljane vedno večji pomen. Uporaba interneta in elektronske pošte lahko starejšim omogoči, da ostanejo v stiku s svetom zunaj svojega doma in redno komunicirajo z družinskimi člani, ki ne živijo v neposredni bližini. Ta komunikacija se lahko še izboljša z uporabo programa Skype ali podobnih medijev, ki omogočajo prenos slike. Spletne klepetalnice, ki so pod nadzorom, lahko pomagajo starejšim, ki so morda priklenjeni na dom, da vzpostavijo stik z drugimi, ki imajo podobne interese, kar lahko zmanjša občutek osamljenosti.

11.2

Spletne zdravstvene storitve (e-zdravje) lahko zagotovijo pomembne koristi v zvezi s spremljanjem zdravstvenega stanja in odzivanjem na izredne razmere. Te metode pa ne bi smele nadomestiti običajnih medosebnih stikov z ljudmi in sistemi e-zdravstva morajo upoštevati potrebo po resničnih stikih med posamezniki.

11.3

Spornejše aplikacije IKT vključujejo osebne nadzorne sisteme, nameščene v "pametnih" domovih, osebnih varnostnih napravah ali nadzornih napravah za obolele z demenco. Namen teh sistemov je omogočiti ohranjanje neodvisnosti in možnosti izbire dejavnosti ter pri tem zagotoviti varnost. Uporaba teh metod mora temeljiti na etičnih odločitvah in praksah ter biti v očitno korist starejše osebe. Te metode se tudi ne smejo uporabljati kot nadzorni mehanizem ali kot sredstvo za zmanjšanje števila zaposlenih.

11.4

Nakupovanje prek spleta je vsekakor lahko rešitev za tiste, ki so manj mobilni, vendar je treba njegove koristi pretehtati glede na potrebo po osebnih stikih in gibanju zunaj doma. Zagotoviti je treba tudi varstvo podatkov in zasebnosti.

11.5

Uporaba IKT zahteva usposabljanje in podporo, pa tudi dostop do ustrezne opreme. Ta vprašanja so bila izpostavljena v mnenju EESO o izboljšanju digitalne pismenosti, e-znanj in e-vključevanja (24).

12.1

Kljub temu, da je v mnenju poudarjena vključenost starejših v zelo različnih dejavnostih, ki vplivajo na družbeno in gospodarsko življenje, je treba opozoriti, da za mnoge starejše še vedno obstajajo velike ovire, ki preprečujejo njihovo udeležbo.

12.2

Kronološka starost je le ena od številnih lastnosti, ki opredeljujejo posameznika. Znanje, spretnosti in izkušnje različnih starostnih skupin so pomembno družbeno bogastvo. Za družbo, ki bi bila vključujoča za vse starosti, morajo nosilci odločanja, ustrezne zainteresirane strani in tudi sami državljani sprejeti skupno odgovornost za oblikovanje politik in praktičnih ukrepov, ki zagotavljajo pravičnost in vključenost ne glede na starost.