52011PC0483

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           ozadje predloga

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

V členu 28(3) Uredbe Sveta (ES) 1260/1999 so določene različne oblike pomoči, ki bi lahko bile zagotovljene s prispevki strukturnih skladov in imajo obliko „nepovratne pomoči […], pa tudi druge oblike, kakršne so vračljiva pomoč, subvencionirana obrestna mera, jamstvo, delež v lastniškem kapitalu, delež v tveganem kapitalu ali druge oblike financiranja“. Uredba Komisije (ES) 448/2004 je kot splošno pravilo o upravičenosti določila, da plačilo izdatkov dejansko izvedejo končni upravičenci, to pa je podprto s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti (pravilo št. 1), in določila dodatna posebna pravila o upravičenosti glede prispevkov strukturnih skladov v sklade tveganega kapitala in posojilne sklade (pravilo št. 8) ter jamstvene sklade (pravilo št. 9), pri čemer navaja, da se plačila v take sklade obravnavajo kot upravičeni dejansko plačani izdatki (pravilo št. 1, odstavek 1.3). Države članice so v programskem obdobju 2000–2006 za strukturne sklade vzpostavile te oblike pomoči z ustanovitvijo posebnih skladov v skladu s praviloma 8 in 9 ter preko vračljive pomoči, ki je zagotovljena z drugimi instrumenti. Vsaj v eni državi članici je neodvisna ocena te instrumente priporočila kot dobro prakso.

Nasprotno pa Uredba Sveta (ES) 1083/2006 ne zagotavlja opredelitve pomoči kot vračljive ali nepovratne. Člen 44 Uredbe vsebuje določbe za „Instrumente finančnega inženiringa“. Te določbe so, v sedanjem programskem obdobju, dokaj ozke, ker določajo financiranje izdatkov v zvezi s projektom, ki vključujejo prispevke za podpiranje a) instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, b) skladov za razvoj mestnih območij in c) skladov ali drugih programov, ki spodbujajo energetsko učinkovitost in uporabo obnovljive energije v zgradbah. Zato se zdi – strogo vzeto in brez poseganja v določbe člena 11 Uredbe Sveta (ES) 1081/2006, ki že določa, da je pomoč lahko v obliki povratnih sredstev – da veljavna uredba ne zajema vračljive pomoči.

Države članice so nadaljevale z uporabo vračljivih oblik pomoči in se pri tem opirale na pozitivne izkušnje prejšnjega programskega obdobja 2000–2006, nekatere pa so tudi vključile opise teh sistemov v svoje programske dokumente za obdobje 2007–2013, ki jih je potrdila Komisija. Poleg tega so bile takšne sheme na novo vzpostavljene v sedanjem programskem obdobju v nekaterih državah članicah.

Zato je treba uvesti splošno opredelitev vračljive pomoči v Uredbo (ES) 1083/2006 in nadalje zagotoviti, da se vrnjena pomoč vodi na posebnem računu in je ponovno uporabljena za enak namen ali v skladu s cilji programa. „Vračljiva pomoč“ po opredelitvi zajema vračljiva sredstva (tj. sredstva, ki so lahko v celoti ali delno povrnjena brez obresti) in kreditne linije, ki jih upravlja organ za upravljanje prek posredniških teles (ki so javne finančne institucije).

Poleg tega, kar zadeva finančni inženiring, tj. instrumente, zajete v členu 44 Uredbe (ES) 1083/2006, je praksa Komisije glede razlage je ta, da se ne uporabljajo pravila o velikih projektih, projektih, ki ustvarjajo prihodek, in trajanju projektov. Ob upoštevanju sedanje prakse je zaradi pravne varnosti v ustreznem pravnem besedilu primerno razjasniti, da se določbe o velikih projektih, projektih, ki ustvarjajo prihodke, in trajanju projektov (členi 39, 55 in 57 Uredbe Sveta (ES) 1083/2006) ne uporabljajo za projekte, ki spadajo v člen 44. V primeru finančnega inženiringa iz člena 44 projekt sestavlja finančni prispevek instrumentu finančnega inženiringa in nadaljnja pomoč, ki jo zagotovijo zadevni instrumenti finančnega inženiringa končnim upravičencem. Takšna pomoč se izvrši z vračljivo podporo, z njo povezana sredstva, ki so bila vrnjena v projekt, pa morajo biti ponovno uporabljena v skladu s posebnimi pravili iz člena 78(7) Uredbe (ES) 1083/2006. Iz prej navedenega sledi, da uporaba členov 39, 55 in 57 ni nujna ali upravičena glede projektov iz člena 44.

Poleg tega, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju pravočasne porabe (za upravičene izdatke) sredstev, ki so jih operativni programi dali na voljo za instrumente finančnega inženiringa, in potrebe po ustreznem spremljanju držav članic in Komisije glede izvajanja instrumentov finančnega inženiringa, ki so vzpostavljeni v skladu s členom 44, je treba uvesti: (i) zakonsko obveznost za instrumente finančnega inženiringa, da v skladu s členom 78(6) (a) do (e) Uredbe (ES) 1083/2006 porabijo finančni prispevek, ki so ga nakazali organi za upravljanje za vzpostavitev teh skladov ali prispevanje v te sklade v roku dveh let (če do tega ne pride, bodo nadaljnje izjave o izdatkih ustrezno popravljene z odštetjem neporabljenih zneskov); (ii) zakonsko določbo glede spremljanja izvajanja, med drugim, da bi se državam članicam omogočilo ustrezno poročanje Komisiji glede vrste vzpostavljenih instrumentov in ustreznega ukrepanja teh instrumentov na terenu.

· Splošno ozadje

V programskem obdobju 2007–2013 so bile razvite nove oblike financiranja pomoči, ki so prešle s tradicionalnega financiranja na podlagi subvencij na obnovljive oblike financiranja. Ti novi finančni instrumenti veljajo za spodbujevalce za javne in zasebne vire, da se dosežejo naložbene ravni, ki so potrebne za izvajanje strategije EU 2020.

Kar zadeva področje uporabe, se zdaj obnovljive oblike financiranja uporabljajo za širšo paleto dejavnosti, kot je finančni inženiring. Potrebna je sprememba uredbe za vključitev podpore za projekte, pri katerih je določeno, da se finančna podpora povrne ter ki ne spadajo med mehanizme instrumentov finančnega inženiringa in nimajo značilnosti le-teh, kakor so določeni v členu 44 Uredbe Sveta (ES) 1083/2006. To zajema vračljiva sredstva in kreditne linije, ki jih neposredno upravljajo organ za upravljanje ali posredniška telesa.

Obenem je v smislu povečanja stopnje izvajanja instrumentov finančnega inženiringa iz člena 44 na terenu in dejstva, da Komisija za zdaj razpolaga le z omejenimi informacijami o takšnih instrumentih, potrebna sprememba uredbe za zagotovitev, da države članice in Komisija lahko ustrezno nadzorujejo te oblike obnovljive pomoči in o njih poročajo Komisiji. To bo hkrati Komisiji priskrbelo uporabno orodje za celovito oceno izvajanja tovrstne pomoči.

· Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Člen 44 Uredbe Sveta (ES) 1083/2006) določa oblike, ki jih lahko instrumenti finančnega inženiringa lahko prevzamejo v tekočem programskem obdobju, in njihovo področje uporabe: podpiranje dostopa malih in srednjih podjetij do financ, urbane prenove in energetske učinkovitosti. Posebne določbe za povračilo izdatkov, ki so jih plačale države članice ali organi za upravljanje in temeljijo na prispevkih v takšne instrumente, so vsebovane v členu 78(6) zgornje uredbe.

Člen 11 Uredbe (ES) 1081/2006 navaja obliko pomoči, ki jo zagotavlja ESS: individualna ali globalna nepovratna sredstva, povratna sredstva, znižanja obresti za posojila, mikrokrediti, jamstveni skladi ter nakup proizvodov in storitev v skladu s pravili o javnih naročilih.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ni relevantno.

2.           POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Računsko sodišče je v svojih revizijah projektov ESRR zaznalo vprašanje vračljive pomoči zunaj člena 44, kar je privedlo do tega predloga spremembe Uredbe Sveta (ES) 1083/2006. Predlagano spreminjanje se je začelo po celovitem vzporejanju razmer na terenu v državah članicah in je bilo posledično obravnavano z državami članicami v okviru sej COCOF. Poleg tega sedanji predlog na podlagi priporočila Računskega sodišča glede spremljanja instrumentov finančnega inženiringa vključuje ločene določbe o pravočasni in učinkoviti porabi ter o poročanju v zvezi s slednjimi v smislu člena 44.

· Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

· Analiza učinka

Sedanji predlog bo razjasnil uporabo vračljivih oblik pomoči na ravni projektov, prakso, ki se je uveljavila v programskem obdobju 2000–2006 in ki bo pospešila učinek finančnega vzvoda in krepitev strukturnih skladov.

Razjasnitev pravil o kohezijski politiki prinaša državam članicam zagotovilo, da se lahko programi, ki temeljijo na vračljivih oblikah pomoči, ki so bile uspešno uporabljene v preteklem programskem obdobju, še naprej uporabljajo in se na njih še naprej gradi. To bo imelo tudi pozitiven učinek na ritem izvajanja programa, zlasti z zagotavljanjem možnosti, da nacionalni, regionalni in lokalni organi sredstva ponovno uporabijo za enak namen.

Nova obveznost o pravočasni porabi (v dveh letih od plačila v sklad) in poročanju o instrumentih finančnega inženiringa bo Komisiji zagotovila uporabno orodje za spremljanje in celovito oceno uspešnosti tovrstne podpore.

Cilj predloga je zagotoviti jasnost glede zakonitosti obstoječe pravne prakse; glavni pričakovani učinek je tako zmanjšanje pravnega tveganja. Predlog bo imel samo omejen praktični učinek, povezan s povečano obveznostjo glede obstoječih instrumentov finančnega inženiringa. Nova proračunska sredstva niso zahtevana.

3.           Pravni elementi predloga

· Povzetek predlaganih ukrepov

Predlagana sprememba gradi na širšem področju uporabe različnih oblik pomoči, kakor so določene v členu 28(3) Uredbe Sveta (ES) 1260/1999, in določa potrebne dopolnitve ali prilagoditve tekočega regulativnega okvira, kakor je podrobno opisan spodaj.

Predlagana nova točka 8 člena 2 določa opredelitev vračljivih sredstev kot neposrednih finančnih prispevkov v obliki nepovratnih sredstev, ki so lahko v celoti ali delno povračljiva brez obresti.

Predlagani novi oddelek 3a v okviru naslova III, poglavje II uvaja določbe o „vračljivi pomoči“. Namen novega člena 43a je določiti, da lahko strukturni skladi financirajo izdatke v zvezi s projektom, ki vključuje prispevke za podporo vračljive pomoči. Ta določba zajema vračljiva sredstva in kreditne linije, ki jih upravlja organ za upravljanje prek posredniških teles, ki so „interne“ javne finančne institucije. Za namene jasnosti ostaja mehanizem za izjavo o izdatkih in povračilu za takšno vračljivo pomoč enak kot za nepovratno pomoč (t. i. čista nepovratna sredstva), ker temelji na prejetih računih ali računovodskih listinah z enako dokazno vrednostjo (v smislu člena 78(1) do (5) Uredbe (ES) 1083/2006).

Poleg tega novi člen 43b pojasnjuje, da se vrnjena pomoč organu, ki je zagotovil pomoč, ali drugemu pristojnemu javnemu organu države članice vodi na posebnem računu in je ponovno uporabljena za enak namen ali v skladu s cilji operativnega programa.

Namen predlaganega novega člena 44a je razjasniti, da določbe o velikih projektih (člen 39), projektih, ki ustvarjajo prihodek (člen 55), in trajanju projektov (člen 57) načeloma ne veljajo za instrumente finančnega inženiringa iz člena 44, ker so ta pravila predvidena za druge vrste pomoči.

V enakem okviru je uveden novi člen 67a o poročanju glede instrumentov finančnega inženiringa v smislu člena 44. To pa zaradi zagotovitve, da države članice in Komisija ustrezno spremljajo izvajanje instrumentov finančnega inženiringa, da bi se, med drugim, državam članicam omogočila predložitev ustreznih informacij Komisiji glede vrste vzpostavljenih instrumentov in primernega ukrepanja teh instrumentov na terenu.

V enakem okviru je namen predlaganega novega odstavka v členu 78(6) Uredbe (ES) 1083/2006 uvedba zakonske obveznosti za zagotovitev, da se finančni prispevek, ki so ga nakazali organi za upravljanje za vzpostavitev instrumentov finančnega inženiringa ali prispevanje v te porabi za upravičene izdatke v dveh letih od plačila v sklad. Če do tega ne pride, bo treba naslednjo izjavo o izdatkih ustrezno popraviti z odštetjem neporabljenih zneskov. To je način, da se izogne temu, da bi denar ostal blokiran v takšnih skladih in neporabljen dolgo časa.

Predlagani novi člen 78a vnaša splošno določbo o zahtevah glede izjave o izdatkih. S sklicevanjem na člen 61(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, Komisiji omogoča pripravo zaključnega računa, ki daje resnično sliko sredstev Skupnosti, in za izvrševanje proračuna.

· Pravna podlaga

Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 določa splošna pravila, ki se uporabljajo za vse tri sklade. Na podlagi načela deljenega upravljanja med Evropsko komisijo in državami članicami ta uredba vsebuje določbe za postopek načrtovanja programov ter pravila za upravljanje, vključno s financiranjem, spremljanje, nadzor in ocenjevanje projektov.

· Načelo subsidiarnosti

Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, saj poskuša zagotoviti pravno varnost na ravni Evropske unije, da so programi, ki temeljijo na vračljivih oblikah pomoči, ki so bile zakonito uporabljene v preteklem programskem obdobju in/ali začete v tekočem obdobju, ki pa nimajo značilnosti instrumentov finančnega inženiringa, dovoljeni in zakoniti v okviru sedanjih ureditev strukturnih skladov. V zvezi s tem je prav tako treba na ravni Evropske unije opredeliti obravnavo vrnjene pomoči za tovrstne programe, ki nimajo značilnosti instrumentov finančnega inženiringa.

Poleg tega se uvedeta pravočasna poraba (v dveh letih od plačila v sklad) in obveznost poročanja o instrumentih finančnega inženiringa v smislu člena 44, da bi se državam članicam omogočilo hitro izvajanje teh instrumentov in da bi se državam članicam omogočila predložitev ustreznih informacij Komisiji glede vrste vzpostavljenih instrumentov in primernega ukrepanja teh instrumentov na terenu. To bo hkrati Komisiji priskrbelo uporabno orodje za celovito oceno splošne uspešnosti tovrstnih pomoči.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti:

Ta predlog je dejansko sorazmeren, ker ne presega najmanjših zahtevanih pravil za zagotavljanje pravne varnosti državam članicam, po kateri so programi, ki temeljijo na vračljivi pomoči, podprti preko strukturnih skladov, ki pa nimajo značilnosti instrumentov finančnega inženiringa, dovoljeni v tekočem programskem obdobju. Da bi lahko države članice uživale ugodnosti razjasnitev v celotnem programskem obdobju, jih je treba uporabiti retroaktivno.

Obveza porabiti finančni prispevek organov za upravljanje za vzpostavitev instrumentov finančnega inženiringa v dveh letih od plačila v sklad (če do tega ne pride, bo treba naslednjo izjavo o izdatkih ustrezno popraviti z odštetjem neporabljenih zneskov) in nekaj obveznosti poročanja je določenih samo za instrumente finančnega inženiringa (drugače kot vračljiva pomoč, ki nima značilnosti iz člena 44, se izvajajo preko „skladov“), da se zagotovi samo nujni minimalni tok informacij iz držav članic Komisiji glede pravočasnega in pravilnega izvajanja instrumentov finančnega inženiringa na terenu. Polega tega se obveznost pravočasne porabe in nadaljnje obveznosti poročanja ne uporabljajo retroaktivno.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Zaradi naslednjih razlogov drugi instrumenti ne bi bili primerni:

Komisija je pregledala manevrski prostor, ki ga omogoča pravni okvir, in izjavila, da je ustaljena praksa projektov, ki jih neposredno upravljajo posredniška telesa ali organi za upravljanje, ki nimajo značilnosti instrumentov finančnega inženiringa, usklajena z obstoječo uredbo o Strukturnih skladih. Vendar se je po temeljitih notranjih posvetovanjih izkazalo, da je potrebna sprememba Uredbe Sveta (ES) 1083/2006, da bi se izognili kakršni koli dvoumnosti. Cilj teh revizij je dodatno olajšati sprostitev sredstev Unije za različne projekte, ki ne spadajo v področje uporabe člena 44, s čimer se poveča število projektov, ki imajo koristi od podpore iz strukturnih skladov. Instrumenti, vzpostavljeni v okviru določb člena 44 te uredbe, ne morejo biti vzpostavljeni za te nestandardne projekte, ker člen 44 samega sebe omejuje na sklade, katerih naložbe so v korist malih in srednjih podjetij, urbane prenove in energetske učinkovitosti.

Trenutno ni zakonske obveznosti za porabo v določenem časovnem obdobju med trajanjem programa finančnega prispevka, ki so ga organi za upravljanje plačali v instrumente finančnega inženiringa, ker se „obračunavanje“ takšnega prispevka (v smislu preverjanja „upravičenih izdatkov“) izvede šele ob zaključku operativnega programa. Poleg tega je bilo spremljanje in poročanje držav članic o instrumentih finančnega inženiringa uvedeno šele pred kratkim, in sicer na prostovoljni osnovi. To ne zadošča, da bi Komisija lahko dobila splošno sliko izvajanja teh vračljivih oblik pomoči na terenu. Poleg tega je Računsko sodišče Komisiji priporočilo izvedbo ustreznega pregleda dejanske porabe sredstev, ki so bila dodeljena instrumentu finančnega inženiringa, in ustrezno spremljanje izvajanja drugih ukrepov. Sedanji predlog vključuje tudi ločeni določbi o (i) pravočasni porabi finančnega prispevka, plačanega v instrumente finančnega inženiringa v skladu s členom 44 (če do tega ne pride, bo treba naslednjo izjavo o izdatkih ustrezno popraviti z odštetjem neporabljenih zneskov) in (ii) poročanje o instrumentih finančnega inženiringa v skladu s členom 44.

4.           Proračunske posledice

Posledic za odobritev za prevzem obveznosti ni, ker za najvišje zneske financiranja strukturnih skladov iz operativnih programov za programsko obdobje 2007–2013 ni predlagana nobena sprememba.

Komisija je prepričana, da lahko predlagani ukrep izboljša izvajanje z izboljšanjem pravne varnosti za države članice.

2011/0210 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede vračljive pomoči in finančnega inženiringa

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 177 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Države članice so imele pozitivne izkušnje s programi vračljive pomoči na ravni projektov v programskem obdobju 2000–2006 in so zato s takšnimi programi nadaljevale ali začele z izvajanjem programov vračljive pomoči v sedanjem programskem obdobju 2007–2013. Nekatere države članice so vključile tudi opise navedenih programov v svoje programske dokumente, ki jih je odobrila Komisija.

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 [3] določa instrumente finančnega inženiringa z natančnimi področji in obsegom pomoči. Vendar programi, ki jih izvajajo države članice v obliki vračljivih sredstev, in kreditne linije, ki jih upravljajo organi za upravljanje prek posredniških teles, niso ustrezno zajeti v določbah o instrumentih finančnega inženiringa ali v drugih določbah Uredbe (ES) št. 1083/2006. Zato je treba v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 [4], ki že določa, da je lahko pomoč v obliki povratnih sredstev, v novem oddelku Uredbe (ES) št. 1083/2006 določiti, da lahko strukturni skladi sofinancirajo vračljivo pomoč. Ta oddelek mora zajemati vračljiva sredstva in kreditne linije, ki jih upravlja organ za upravljanje prek posredniških teles, ki so javne finančne institucije.

(3) Ob upoštevanju dejstva, da finančna sredstva, ki so uporabljena preko vračljive pomoči, upravičenci deloma ali v celoti povrnejo, je treba uvesti ustrezne določbe za ponovno uporabo povrnjene pomoči za enak namen ali v skladu s cilji zadevnega programa.

(4) Treba je razjasniti, da se določbe o velikih projektih, projektih, ki ustvarjajo prihodek, in trajanju projektov načeloma ne smejo uporabljati za instrumente finančnega inženiringa, ker so navedena pravila prej mišljena za druge vrste projektov.

(5) Ob upoštevanju potrebe, da države članice in Komisija ustrezno spremljajo izvajanje instrumentov finančnega inženiringa, da bi se, med drugim, državam članicam omogočila predložitev ustreznih informacij Komisiji glede vrste vzpostavljenih instrumentov in primernega ukrepanja teh instrumentov na terenu, je treba uvesti določbo o poročanju. To bi Komisiji prav tako omogočilo boljšo oceno splošne uspešnosti instrumentov finančnega inženiringa.

(6) Za zagotavljanje, da je finančni prispevek, ki so ga organi za upravljanje plačali v instrumente finančnega inženiringa in je vključen v izjavo o izdatkih, dejansko porabljen v določenem časovnem obdobju, je treba uvesti obveznost za instrumente finančnega inženiringa, da prispevek za upravičene izdatke porabijo v dveh letih od datuma zadevne potrjene izjave o izdatkih. Naslednjo izjavo o izdatkih je treba ustrezno popraviti z odštetjem neporabljenih zneskov, če zadevni prispevek ni bil porabljen v navedenem obdobju.

(7) Za zagotavljanje skladnosti s členom 61(2) Uredbe Sveta (ES) 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [5] je treba zahtevati, da izjava o izdatkih, ki jo je treba predložiti Komisiji, vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo zaključnega računa, ki daje resnično sliko sredstev Skupnosti, in za izvrševanje proračuna.

(8) Sprememba, katere cilj je razjasnitev obstoječe prakse z učinkom od začetka obdobja upravičenosti, kakor je določeno z Uredbo (ES) 1083/2006, mora imeti retroaktivni učinek od začetka tekočega programskega obdobja 2007–2013.

(9) Uredbo (ES) št. 1083/2006 je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1083/2006 se spremeni:

(1)          V členu 2 se doda naslednja točka 8:

„(8)    „vračljiva sredstva“: neposreden finančen prispevek v obliki nepovratnih sredstev, ki so lahko v celoti ali delno povračljiva brez obresti.“

(2)          V poglavju II naslova III se vstavi naslednji oddelek 3a:

„Oddelek 3a

Vračljiva pomoč

Člen 43a Oblike vračljive pomoči

1.       V okviru operativnega programa lahko strukturna sklada sofinancirata vračljivo pomoč v obliki vračljivih sredstev ali kreditnih linij, ki jih upravlja organ za upravljanje prek posredniških teles, ki so javne finančne institucije.

2.       Izjava o izdatkih glede vračljive pomoči se predloži v skladu s členom 78(1) do (5).

Člen 43b Ponovna uporaba vračljive pomoči

Vrnjena pomoč organu, ki je zagotovil pomoč, ali drugemu pristojnemu javnemu organu države članice se vodi na posebnem računu in je ponovno uporabljena za enak namen ali v skladu s cilji operativnega programa.“

(3)          Vstavi se naslednji člen 44a:

„Člen 44a Neuporaba nekaterih določb

Členi 39, 55 in 57 se ne uporabljajo za projekte, ki spadajo v člen 44.“

(4)          Vstavi se naslednji člen 67a:

„Člen 67a Poročilo o izvajanju instrumentov finančnega inženiringa

1.       Organ za upravljanje vsako leto do 31. januarja in 15. septembra Komisiji pošlje posebno poročilo o projektih, ki sestavljajo instrumente finančnega inženiringa za obdobje do 31. decembra oziroma 30. junija.

2.       Poročilo iz odstavka 1 za vsak instrument finančnega inženiringa vključuje naslednje informacije:

(a)     opis instrumenta finančnega inženiringa in ureditve za izvajanje;

(b)     opredelitev enot, ki izvajajo instrument finančnega inženiringa, vključno s tistimi, ki delujejo preko holdinških skladov, in opis njihovega postopka izbire;

(c)     datume plačil in zneske pomoči iz strukturnih skladov ter nacionalno sofinanciranje, plačano v instrument finančnega inženiringa;

(d)     datume in ustrezne zneske, vključene v izjave o izdatkih, predložene Komisiji, in datume in zneske, ki jih je Komisija povrnila;

(e)     zneske pomoči iz strukturnih skladov in nacionalno sofinanciranje, ki ga je plačal instrument finančnega inženiringa.“

(5)          V členu 78(6) se doda naslednji pododstavek:

„Finančni prispevek v instrumente finančnega inženiringa, kakor so opredeljeni v členu 44, ki je bil vključen v izjavo o izdatkih in ni bil izplačan kot upravičeni izdatek v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka v dveh letih od datuma zadevne potrjene izjave o izdatkih, se odšteje od naslednje potrjene izjave o izdatkih.“

(6)          Vstavi se člen 78a:

„Člen 78a Zahteva za predložitev informacij v izjavi o izdatkih

Izjava o izdatkih, ki jo je treba predložiti Komisiji, vsebuje vse informacije, ki jih Komisija potrebuje za pripravo zaključnega računa v skladu s členom 61(2) Uredbe (ES) 1605/2002.

Zaradi opredelitve enotnih pogojev uporabe tega člena je Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Vendar pa se določbe člena 1(4), (5) in (6) uporabljajo z učinkom od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Če je bil finančni prispevek že vključen v izjavo o izdatkih pred začetkom veljavnosti te uredbe, začne dvoletni rok za namene člena 1(5) teči od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           NASLOV PREDLOGA:

Predlog za UREDBO (EU) št. …/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede vračljive pomoči in finančnega inženiringa.

2.           OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE PRORAČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI/OBLIKOVANJE PRORAČUNA NA PODLAGI DEJAVNOSTI)

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(i):

regionalna politika, dejavnost ABB 13 03

zaposlovanje in socialne zadeve; dejavnost ABB 04 02

3.           PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1.        Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA):

Predlagani novi ukrepi se bodo začeli izvajati na podlagi naslednjih proračunskih vrstic:

· 13.031600 Konvergenca (ESRR)

· 13.031700 Peace (ESRR)

· 13.031800 Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (ESRR).

· 13.031900 Teritorialno sodelovanje (ESRR)

· 04.0217 Konvergenca (ESS)

· 04.0219 Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (ESS).

3.2.        Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Predlagani ukrep lahko izboljša izvajanje, ker zagotavlja pravno varnost državam članicam glede uporabe vseh oblik vračljivih oblik pomoči.

Poleg tega so uvedene pravne obveznosti za instrumente finančnega inženiringa, da porabijo finančni prispevek, ki so ga nakazali organi za upravljanje za vzpostavitev teh skladov ali prispevanje v te sklade v časovnem okviru dveh let; poleg tega so določene obveznosti poročanja za instrumente finančnega inženiringa, s čimer se zagotovi nujni minimalni tok informacij iz držav članic Komisiji glede izvajanja instrumentov finančnega inženiringa na terenu. Te obveznosti se ne uporabljajo retroaktivno. Finančnega vpliva na proračun Unije ni, ker niso zahtevana dodatna sredstva.

3.3.        Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Novo || Prispevek Efte || Prispevki držav prosilk || Razdelek v finančnem okviru

13.031600 || neobvezni || dif. || NE || NE || NE || št. 1b

13.031700 || neobvezni || dif. || NE || NE || NE || št. 1b

13.031800 || neobvezni || dif. || NE || NE || NE || št. 1b

13.031900 || neobvezni || dif. || NE || NE || NE || št. 1b

04.0217 || neobvezni || dif. || NE || NE || NE || št. 1b

04.0219 || neobvezni || dif. || NE || NE || NE || št. 1b

4.           POVZETEK SREDSTEV

4.1.        Finančna sredstva

4.1.1.     Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

Naslednje razpredelnice prikazujejo ocenjeni učinek predlaganih ukrepov v letih od 2011 do 2013.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov || Oddelek || || Leto n || n + 1 || n + 2 || n + 3 || n + 4 || n+5 in pozneje || Skupaj

Odhodki iz poslovanja [6] || || || || || || || ||

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) || 8.1 || a || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Odobritve plačil (OP) || || b || n.r. || n.r. || n.r. ||  n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije [7] || || || ||

Tehnična in upravna pomoč (NS) || 8.2.4 || c || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ || || || || || || ||

Odobritve za prevzem obveznosti || || a + c || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Odobritve plačil || || b + c || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || 0,000

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije [8] || ||

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) || 8.2.5 || d || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) || 8.2.6 || e || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ || || a+c+d+e || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ || || b + c + d + e || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Podrobnosti o sofinanciranju

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep || || Leto n || n + 1 || n + 2 || n + 3 || n + 4 || n+5 in pozneje || Skupaj

…………………… || f || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ || a+c+d+e+f || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

4.1.2.     Skladnost s finančnim načrtovanjem

x     Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

¨      Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančnem okviru.

¨      Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma [9] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančnega okvira).

4.1.3.     Finančni vpliv na prihodke

x      Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

¨      Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

|| || Pred ukrepom [Leto n-1] || || Stanje po ukrepu

Proračunska vrstica || Prihodki || || [Leto n] || [n+1] || [n+2] || [n+3] || [n+4] || [n+5] [10]

|| a) Prihodki, izraženi absolutno || || || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

b) Sprememba v prihodkih ||  D || || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

(Navedejo se vse zadevne proračunske vrstice za prihodke, pri čemer se v razpredelnico doda ustrezno število vrstic, če gre za učinek na več kot eno proračunsko vrstico).

4.2.        EPDČ za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti v točki 8.2.1.

Letne potrebe || Leto n || n + 1 || n + 2 || n + 3 || n + 4 || n+5 in pozneje

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

5.           ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1.        Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Glede na to, da je povezana z dejanskimi izdatki, ki so jih imeli upravičenci, bo povračilo zahtevkov za plačila, vključno z vračljivimi oblikami pomoči na ravni projektov, podaljšalo učinek pomoči strukturnih skladov na področjih in v sektorjih, ki so bili deležni pomoči.

5.2.        Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Nadaljevanje dobre prakse vračljivih oblik pomoči na ravni projektov bo ustvarilo dolgotrajne instrumente in omogočilo ponovno uporabo sredstev.

5.3.        Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Dodatna poenostavitev pravil, ki urejajo kohezijsko politiko, bo imela pozitivne učinke na izvajanje programov na terenu. Uporaba vračljivih oblik pomoči je še dodatno spodbujana in vodi k večjemu učinku vzvoda in trajnosti pomoči.

5.4.        Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(jo) izbrane(-e) metoda(-e) izvedbe ukrepa:

· z državami članicami

6.           NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1.        Sistem nadzora

Ni potreben, ker spada pod vzpostavljeno spremljanje strukturnih skladov.

6.2.        Vrednotenje

6.2.1.     Predhodno vrednotenje:

Glede na to, da je cilj tega predloga omogočanje ustaljene in upravičene prakse ter je popravek izpustitve v sedanji uredbe, predhodno vrednotenje ni bilo opravljeno.

6.2.2.     Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Ni relevantno

6.2.3.     Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Ni relevantno

7.           UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Ni relevantno

8.           PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1.        Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

(Navedba ciljev, ukrepov in realizacij) || Vrsta realizacije || Povprečni stroški || Leto n || Leto n+1 || Leto n+2 || Leto n+3 || Leto n+4 || Leto n+5 in pozneje || SKUPAJ

število real. || stroški skupaj || število real. || stroški skupaj || število real. || stroški skupaj || število real. || stroški skupaj || število real. || stroški skupaj || število real. || stroški skupaj || število real. || stroški skupaj

OPERATIVNI CILJ ŠT. 1 Ohraniti izvajanje operativnih programov || || || || || || || || || || || || || || || ||

Ukrep 1 – 100-odstotna stopnja sofinanciranja || || || || 0,000 || || 0,000 || || || || || || || || || || 0,000

STROŠKI SKUPAJ || || || || 0,000 || || 0,000 || || || || || || || || || || 0,000

8.2.        Upravni odhodki

8.2.1.     Človeški viri – število in vrsta delovnih mest

Vrsta delovnega mesta || || Osebje, potrebno za upravljanje ukrepa – obstoječi in/ali dodatni človeški viri (število delovnih mest/EPDČ)

|| || Leto n || Leto n+1 || Leto n+2 || Leto n+3 || Leto n+4 || Leto n+5

Uradniki ali začasno osebje (XX 01 01) || A*/AD || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

B*, C*/AST || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Drugo osebje, financirano iz člena XX 01 04/05 || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

SKUPAJ || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

8.2.2.     Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Ni relevantno

8.2.3.     Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

(Pri navedbi več virov delovnih mest se navede število delovnih mest iz vsakega vira)

¨      Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

¨      Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

¨      Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

¨      Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

¨      Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4.     Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) || Leto n || Leto n+1 || Leto n+2 || Leto n+3 || Leto n+4 || Leto n+5 in pozneje || SKUPAJ

1      Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) || || || || || || ||

Izvajalske agencije || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Druga tehnična in upravna pomoč || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

– notranja || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

– zunanja || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

8.2.5.     Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov || Leto n || Leto n+1 || Leto n+2 || Leto n+3 || Leto n+4 || Leto n+5 in pozneje

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1.

n.r.

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Po potrebi s sklicem na točko 8.2.1.

n.r.

8.2.6.     Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto n || Leto n+1 || Leto n+2 || Leto n+3 || Leto n+4 || Leto n+5 in pozneje || SKUPAJ

XX 01 02 11 01 – Misije || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

XX 01 02 11 03 – Odbori || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

 2     Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

3      Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r. || n.r.

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

n.r.

[1]               UL L , , str. .

[2]               UL L , , str. .

[3]               UL L 210, 31.7.2006, str. 25.

[4]               UL L 210, 31.7.2006, str. 12.

[5]               UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[6]               Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[7]               Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[8]               Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[9]               Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[10]             Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.