5.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 33/65

—

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti členov 2 in 3(3) Pogodbe, in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 9, 14, 106, 151, 153(1)(j) in (k), 159, 160, 161 in 345 Pogodbe, ter protokola št. 26 k tej pogodbi,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 36,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Evropska skupnost sklenila 26. novembra 2009 (1),

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza (2),

—

ob upoštevanju Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (3), zlasti njenega člena 1(3),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: socialne storitve splošnega pomena v Evropski uniji (KOM(2006)0177) in delovnega dokumenta služb Komisije, priloženega omenjenemu sporočilu, o socialnih storitvah splošnega pomena v Evropski uniji (SEC(2006)0516),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Storitve splošnega interesa, vključno s socialnimi storitvami splošnega interesa: nova evropska zaveza (KOM(2007)0725),

—

ob upoštevanju delovnih dokumentov služb Komisije z naslovoma Pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z Odločbo Komisije z dne 28. novembra 2005 o uporabi člena 86(2) Pogodbe ES za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljene nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, in Okvira Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve (SEC(2007)1516) ter Pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z uporabo pravil za javne razpise, ki se nanašajo na socialne storitve splošnega pomena (SEC(2007)1514),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Priročnik za uporabo pravil Evropske unije o državnih pomočeh, javnih naročilih in notranjem trgu pri storitvah splošnega gospodarskega pomena, zlasti storitvah splošnega pomena na področju socialne varnosti (SEC(2010)1545),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (KOM(2010)2020) in svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o tem sporočilu (5),

—

ob upoštevanju prvega dveletnega poročila Komisije o socialnih storitvah splošnega pomena (SEC(2008)2179) in njenega drugega dveletnega poročila o socialnih storitvah splošnega pomena (SEC(2010)1284) (6),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih iz trga dela (7),

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije o obdavčitvi finančnega sektorja (KOM(2010)0549) in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2010)1166),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom K aktu za enotni trg za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo (KOM(2010)0608),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Boljšemu delovanju enotnega trga za storitve naproti – uporaba rezultatov postopka medsebojnega ocenjevanja direktive o storitvah (KOM(2011)0020) in delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2011)0102), priloženega temu sporočilu, o postopku medsebojnega ocenjevanja direktive o storitvah,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Letni pregled rasti: spodbujanje ukrepov EU za celovit odziv na krizo (KOM(2011)0011),

—

ob upoštevanju izjave komisarja Andorja o socialnih določbah Lizbonske pogodbe (8),

—

ob upoštevanju Montijevega poročila z dne 9. maja 2010 o novi strategiji za enotni trg v službi evropskega gospodarstva in družbe (9),

—

ob upoštevanju poročila o uporabi pravil Skupnosti na področju socialnih storitev splošnega pomena, ki ga je leta 2008 pripravil odbor za socialno zaščito (10),

—

ob upoštevanju poročila z naslovom Prostovoljni evropski okvir kakovosti za socialne storitve, ki ga je leta 2010 pripravil odbor za socialno zaščito (11),

—

ob upoštevanju skupnega poročila o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2010, ki ga je leta 2010 pripravil odbor za socialno zaščito (12),

—

ob upoštevanju poročila z naslovom Ocena socialne razsežnosti strategije Evropa 2020, ki ga je leta 2011 pripravil Odbor za socialno zaščito (13),

—

ob upoštevanju sklepov in priporočil forumov o socialnih storitvah splošnega pomena, ki so potekali septembra 2007 v Lizboni, oktobra 2008 v Parizu in oktobra 2010 v Bruslju (14),

—

ob upoštevanju sklepov z zasedanj Sveta EPSCO 16. in 17. decembra 2008, 8. in 9. junija 2009 ter 6. in 7. decembra 2010 (15),

—

ob upoštevanju naslednjih sodb Sodišča Evropske unije:

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 6. decembra 2006 o sporočilu Komisije z naslovom Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti: socialne storitve splošnega pomena v Evropski uniji (16),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o evropskem socialnem modelu za prihodnost (17),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2006 o Beli knjigi Komisije o storitvah splošnega pomena (18),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2007 o socialnih storitvah splošnega pomena v Evropski uniji (19),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (20),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji (21),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela (22),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2010 o novostih na področju javnih naročil (23),

—

ob upoštevanju izjave z dne 10. marca 2011 o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije (24),

—

ob upoštevanju rezultatov raziskav fundacije Eurofound o kakovosti življenja iz leta 2003 in 2007 (25),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0239/2011),

A.

ker člen 3 PEU potrjuje, da je treba cilj držav članic, ki vključuje nenehno izboljševanje življenjskih razmer in delovnih pogojev, in cilj Unije, ki je blaginja narodov, doseči s trajnostnim razvojem Evrope na podlagi uravnotežene gospodarske rasti ter visoko konkurenčnega socialnega tržnega gospodarstva, ki podpira mala in srednja podjetja in je usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, varovanje in izboljševanje okolja, boj proti socialni izključenosti, diskriminaciji in neenakem dostopu do zdravstvenega varstva, spodbujanje socialne pravičnosti in varnosti, enakost med ženskami in moškimi, solidarnost med generacijami in varstvo otrokovih pravic,

B.

ker se v členu 9 PDEU zahteva, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja,

C.

ker člen 14 PDEU in protokol št. 26 k Pogodbi izrecno obravnavata storitve splošnega pomena, vključno s socialnimi storitvami splošnega pomena; ker je potrjeno, da imajo nacionalni, regionalni in lokalni organi bistveno vlogo in široko diskrecijsko pravico pri zagotavljanju, naročanju in organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena ter da pogodbe ne vplivajo na pristojnosti držav članic za zagotavljanje, naročanje in organiziranje negospodarskih storitev splošnega pomena,

D.

ker je dostop do storitev splošnega pomena temeljna pravica v okviru gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic, priznanih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah,

E.

ker je mogoče zato zagotavljanje splošno razpoložljivih, visoko kakovostnih, dostopnih in finančno sprejemljivih socialnih storitev splošnega pomena v smislu sporočila Komisije iz leta 2007 o storitvah splošnega pomena obravnavati kot temelj evropskega socialnega modela ter kot podlago za kakovostno življenje in uresničevanje ciljev zaposlovanja ter socialnih in gospodarskih ciljev EU,

F.

ker so socialne storitve splošnega pomena, še posebej dostop do storitev varstva otrok ter storitev za starejše in druge osebe, ki potrebujejo oskrbo, bistvene za enakopravno udeležbo žensk in moških na trgu dela ter pri izobraževanju in usposabljanju;

G.

ker razlikovanje po spolu v socialnih storitvah, tako sektorsko kot poklicno, negativno vpliva na delovne razmere in razlike v stopnjah plače, neplačano domače delo, varstvo otrok in oskrbo starejših pa večinoma opravljajo ženske,

H.

ker se je z razširitvijo socialnih storitev splošnega pomena povečala vključenost žensk na trg dela;

I.

ker člena 4(2) in 5(3) PEU zajemata subsidiarnost na lokalni ravni in uradno priznavata regionalno in lokalno samoupravo ter ker člen 1 protokola 26 PDEU priznava pomembno vlogo in veliko diskrecijsko moč državnih, regionalnih in lokalnih organov pri izvajanju, naročanju in organizaciji storitev splošnega gospodarskega interesa, ki so kar najbližje potrebam uporabnikov,

1.

meni, da imajo socialne storitve splošnega pomena ter njihovi uporabniki in izvajalci veliko posebnih značilnosti, poleg skupnih značilnosti storitev splošnega pomena. Socialne storitve splošnega pomena, kot jih opredeljujejo države članice, zajemajo zakonsko določene in dopolnilne sisteme socialne varnosti ter splošno dostopne storitve, ki se izvajajo neposredno za osebe, njihov namen pa je izboljšanje kakovosti življenja vseh. Imajo preventivno vlogo ter vlogo socialne kohezije in socialnega vključevanja, zagotavljajo pa tudi uresničevanje temeljnih pravic, kakor so razglašene v Evropski listini o temeljnih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

2.

Priznava, da je treba pri socialnih storitvah splošnega pomena zbližati dva nasprotujoča si dejavnika: po eni strani načelo subsidiarnosti, ki v povezavi z načelom sorazmernosti javnim organom držav članic omogoča, da socialne storitve splošnega pomena opredelijo, uredijo in financirajo po lastni presoji, ter po drugi strani odgovornost Skupnosti in držav članic za področja, ki so v skladu s Pogodbo v njihovi pristojnosti;

3.

poziva države članice, naj ohranijo razpoložljivost dostopnih, cenovno ugodnih in visokokakovostnih socialnih storitev kot v obdobju hitre gospodarske rasti in zagotovijo nediskriminatoren dostop do njih, ne glede na spol, prihodke, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali zaposlitvene pogoje; meni, da so socialne storitve temeljne pri zagotavljanju enakosti med spoloma, saj so skupaj z zdravstvenimi storitvami in storitvami otroškega varstva med glavnimi temelji prizadevanj za povečanje stopnje zaposlenosti žensk in enakosti na splošno;

4.

poudarja, da je treba preprečiti, da bi sedanja finančna in gospodarska kriza in prihodnji gospodarski obeti ogrozili razvoj socialnih storitev splošnega pomena, saj bi to dolgoročno škodovalo stopnji zaposlenosti, gospodarski rasti EU, povečanju davčnih prispevkov ter spodbujanju enakosti med ženskami in moškimi;

5.

poziva Komisijo in države članice, naj opravijo oceno učinka z vidika spola na različne storitve splošnega pomena ter zagotovijo, da bo ocena predlaganih dejavnosti EU z vidika enakosti spolov postala reden in pregleden proces z opaznimi rezultati ter da bo v proračun vseh evropskih in nacionalnih programov in politik vključena razsežnost spola; Komisijo tudi poziva, naj v svoja poročila o spremljanju vključi vprašanje enakosti med spoloma;

6.

poziva države članice, naj v okviru politik za doseganje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem kot bistven korak k enakim možnostim za moške in ženske pri zaposlovanju zagotovijo dostopne, cenovno ugodne, kakovostne in raznolike oblike otroškega varstva, opisane v barcelonskih ciljih, ter izboljšajo zagotavljanje storitev oskrbe za starejše in nesamostojne osebe, saj te storitve ne omogočajo samo udeležbe žensk na trgu dela, pač pa ustvarjajo tudi zaposlitvene možnosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za priznanje neplačanega dela izvajalcev gospodinjskega dela, otroškega varstva in oskrbe starejših, zlasti žensk, ki so pomembne za vzdržnost socialnih sistemov;

7.

poudarja, da splošni pomen socialne storitve ni odvisen od področja, temveč od načina njenega izvajanja z vidika različnih dejavnikov, na primer neprofitnega statusa ali neizbiranja upravičencev;

8.

poudarja, da mora v zvezi s socialnimi storitvami splošnega pomena načelo subsidiarnosti imeti prednost pred pravili enotnega trga;

9.

poudarja, da mora biti odločanje o oblikovanju, financiranju in izvajanju socialnih storitev splošnega pomena načeloma v pristojnosti držav članic in lokalnih organov; spoštuje in podpira to načelo ter poziva evropske institucije, da se pridružijo temu stališču;

10.

poudarja, da morajo biti socialne storitve splošnega pomena – da bi izpolnjevale svojo vlogo –, dostopne vsem in ne le prikrajšanim in ranljivim osebam, poleg tega pa morajo biti neodvisne od premoženja ali dohodka in zagotavljati pravičen dostop za najranljivejše osebe v skladu z zakonodajami in prakso držav članic;

11.

poudarja, da socialne storitve splošnega pomena z bistveno strukturirano in vključujočo naravo ustrezno, koristno in učinkovito prispevajo k razvoju vseh regij, saj državam in lokalnim ali regionalnim organom omogočajo izvajanje vloge z uporabo javnega in zasebnega financiranja; meni, da je ohranjanje teh storitev na podeželju in v ranljivih regijah posebej pomembno, ter poudarja, da imajo ključno vlogo pri zmanjševanju tveganj za izključevanje razbitih in marginalnih skupnosti;

12.

poudarja, da socialne storitve splošnega pomena pretežno financirajo države članice, saj gre predvsem za njihovo področje pristojnosti; vendar pa domneva, da Evropska unija lahko odigra pomembno vlogo in jim pomaga pri njihovem posodabljanju in prilagajanju na nove razmere ter da lahko upošteva zahteve državljanov glede kakovosti in obsega storitev;

13.

poudarja pomen takojšnje ocene socialnih posledic in učinkov ukrepov liberalizacije v sektorjih, ki so bistveni za socialni napredek;

14.

poudarja, da je treba okrepiti socialno razsežnost enotnega trga in bolje upoštevati posebno naravo socialnih storitev splošnega pomena, s poudarkom na pragmatičnem pristopu, pri katerem je glavni poudarek na dostopnosti, univerzalnosti, pravičnosti, kakovosti in učinkovitosti teh storitev;

15.

pritrjuje priporočilu v Montijevem poročilu, ki navaja, naj bodo širokopasovni internet in osnovne bančne storitve priznane v evropski zakonodaji kot storitve, ki jih lahko zagotavljajo države članice ter so na voljo in dostopne vsem;

16.

poudarja, da socialne storitve splošnega pomena ne smejo biti opredeljene na podlagi njihovega gospodarskega učinka, obenem pa je seznanjen z drugim dveletnim poročilom Komisije in potrjuje, da socialne storitve splošnega pomena zagotavljajo bistven gospodarski prispevek v smislu delovnih mest, gospodarske dejavnosti in kupne moči ter da sektor zdravstvenih in socialnih storitev zajema 5 % gospodarskih rezultatov ter zaposluje 21,4 milijona ljudi; opozarja, da je CEEP v svojem poročilu o kartiranju javnih sredstev tudi potrdil, da zdravstvene in socialne dejavnosti zajemajo 9,6 % delovne sile EU in ustvarijo 9,4 % BDP; opominja, da je raziskava o delovni sili iz leta 2008 pokazala, da je med delavci na področju zdravstvenih storitev 81 % žensk, v nastanitvenih ustanovah jih je 81 %, v dejavnostih socialnega varstva zunaj njih pa 83 %; opominja tudi, da predstavniški organ malih in srednjih podjetij UEAPME meni, da mala in srednja podjetja za uspešno delovanje potrebujejo visokokakovostne in učinkovite socialne storitve splošnega pomena; poziva države članice, naj upoštevajo tudi načela enakosti med spoloma; opozarja, da se bodo s spodbujanjem vključujočih trgov dela, preventivo in prenovo dolgoročno prihranili stroški, izboljšala pa se bo tudi kakovost izvajanja;

17.

poudarja, da socialne storitve splošnega pomena prispevajo k učinkovitemu uveljavljanju državljanskih pravic, njihov namen pa je z uresničevanjem različnih oblik kolektivne solidarnosti ustvarjati socialno, ozemeljsko in ekonomsko kohezijo;

18.

poudarja, da imajo regionalni in lokalni organi temeljno vlogo pri opredeljevanju, financiranju, izvajanju in dodeljevanju socialnih storitev splošnega pomena v okviru sistemov socialnih storitev in socialne varnosti držav članic: ocene kažejo, da lokalni in regionalni vladni sektor predstavlja 15,9 % BDP v EU-27, pri čemer odpade na lokalne vlade same 12,9 %, njegovi izdatki za socialne varnost pa pomenijo 3 % BDP (378,1 milijarde EUR) (26);

19.

meni, da bi morali nacionalni, regionalni in lokalni organi razširiti uporabo javno-zasebnih partnerstev na področju socialnih storitev splošnega pomena, da bi bile učinkovitejše in bolj razpoložljive;

20.

poudarja, da so raziskave fundacije Eurofound o kakovosti življenja (27) potrdile, da je eden od najpomembnejših načinov za izboljšanje kakovosti življenja državljanov, za zagotavljanje njihove polne vključitve v družbo ter zagotavljanje socialne in teritorialne kohezije izvajanje in razvoj storitev splošnega pomena, vključno s socialnimi storitvami splošnega pomena; poudarja, da so socialne storitve splošnega pomena osrednji steber evropskega socialnega modela, saj so del načina organizacije evropskih družb, in da je njihov namen uresničevanje ciljev socialne politike ter uveljavljanje socialnih pravic posameznikov in skupin, pogosto prek sistemov socialne varnosti držav članic;

21.

izpostavlja potrebo po spodbujanju politike socialnega napredka, ki bi zagotavljala univerzalni dostop do kakovostnih javnih storitev, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah, kot so matere samohranilke, ženske, starejši, otroci, migranti in osebe s kakršno koli vrsto invalidnosti;

22.

poudarja, da ni prav, da se javna sredstva, dodeljena tem storitvam, uporabijo še za druge namene kot za izpolnitev ciljev storitve, in noben del tako dodeljenih sredstev, razen razumnih stroškov za osebje in splošnih stroškov zagotavljanja storitve, se ne bi smel nameniti za kakršen koli drug namen; meni, da legitimni cilj povečevanja dobička nesprejemljivo nasprotuje načelom in ciljem socialnih storitev splošnega pomena; meni, da morajo države članice, ki izberejo posreden način zagotavljanja socialnih storitev splošnega pomena, zaščititi splošni interes ter zagotoviti kakovost, inovacije, učinkovitost in gospodarnost, obenem pa podpreti podjetja socialnega gospodarstva, kjer je dobiček ponovno vložen v storitev in inovacije, ter jih spodbujati, da delujejo kot ponudniki;

23.

poudarja tradicionalno vlogo države kot izvajalca socialnih storitev splošnega pomena, vendar domneva, da bo odprtje prostora za zasebne izvajalce povečalo dostopnost in kakovost storitev ter izbiro za uporabnike;

24.

potrjuje svoje zavzemanje za sodobne in kakovostne socialne storitve splošnega pomena, s katerimi se uresničujejo številne vrednote evropskega projekta, kot so enakost, solidarnost, vladavina prava in spoštovanje človekovega dostojanstva, pa tudi načel dostopnosti, univerzalnosti storitev, učinkovitosti, smotrnega upravljanja sredstev, kontinuitete, bližine uporabnikom in preglednosti;

25.

poudarja, da nacionalni, regionalni in lokalni organi, ki izvajajo ali dodeljujejo pooblastila za izvajanje socialnih storitev splošnega pomena, potrebujejo jasno pravno podlago za svoje storitve in izdatke ter da so storitev obveščanja in pojasnjevanja ter nedavno objavljen vodič Komisije dobrodošli, vendar ne zagotavljajo potrebne pravne varnosti, kar ponudnike teh storitev ovira pri opravljanju njihove naloge;

26.

poudarja, da so državni in lokalni organi odgovorni za zagotavljanje pravilnega delovanja socialnih storitev splošnega pomena in za ohranjanje visoke ravni kakovosti;

27.

meni, da je neučinkovito in z vidika demokracije nesprejemljivo, da rezultati oblikovanja zakonodaje, kot jih trenutno interpretira Sodišče Evropske unije, zahtevajo razsojanje o mejah pravil enotnega trga, kar zadeva storitve splošnega pomena, vključno s socialnimi storitvami splošnega pomena, kar jasno kaže na pomanjkanje pravne varnosti; opozarja na dolgotrajen dialog z zainteresiranim stranmi v zvezi s tem in poziva Komisijo, naj končno začne ukrepati;

28.

poudarja, da so socialne storitve splošnega pomena nujno potrebna naložba za gospodarsko prihodnost Evrope in da so v nekaterih državah članicah pod velikih pritiskom zaradi gospodarske in bančne krize ter vladnih programov varčevanja, ki še povečujejo potrebo po njih; socialne storitve splošnega pomena so nepogrešljive kot avtomatični socialnoekonomski stabilizator v času krize, predvsem prek sistemov socialne varnosti;

29.

poudarja, da potreba po socialnih storitvah splošnega pomena v sedanjem ozračju negotovosti, povezanem z rastjo in zaposlovanjem, neprestano raste, obenem pa demografski razvoj prinaša nove potrebe; poudarja, da je trenutno največji izziv na področju zagotavljanja socialnih storitev splošnega pomena ohranjanje njihove kakovosti in obsega ter glede na njihov pomen in nujnost krepitev teh storitev, da bi zagotovili izpolnjevanje njihove pomembne vloge pri doseganju socialnih in gospodarskih ciljev strategije EU 2020 na področju zaposlovanja in zmanjševanja revščine;

30.

poudarja, da gospodarska in finančna kriza ter varčevalne politike, ki jih uvajajo države članice, ne smejo odvračati od naložb v socialne storitve splošnega pomena, temveč je treba te storitve uskladiti prav zaradi pomembnosti in nujnosti za potrebe ljudi;

31.

poudarja, da je pomembno, da nacionalni, regionalni in lokalni organi zagotovijo socialna stanovanja ženskam, ki jih potrebujejo ali jim grozi socialna izključenost, ter tistim, ki so bile žrtve nasilja na podlagi spola, predvsem če imajo mladoletne otroke;

32.

poudarja, da je treba nameniti večje priznanje delu, ki ga opravljajo zaposleni na področju socialnih storitev, med katerimi je večina žensk, saj je njihovo delo težko in zahteva skrbeč odnos ter veliko osebno predanost, v družbi pa ne velja za prestižno;

33.

meni, da načelo solidarnosti in krepitev Evropske unije terjata, da se kriza in z njo povezano povečevanje brezposelnosti in revščine rešujeta z učinkovitejšo in uspešnejšo rabo sredstev iz proračuna na ravni EU in na nacionalni ravni, in sicer z okrepitvijo strukturnih skladov in zlasti Evropskega socialnega sklada ter z uporabo novih virov, kot so projektne obveznice;

34.

meni, da morajo vlade držav članic za zagotavljanje visokokakovostnih socialnih storitev splošnega pomena oblikovati ustrezen finančni okvir za socialne storitve splošnega pomena, ki bo zagotovil stalnost storitev s stabilnim financiranjem, poleg tega pa dostojne delovne pogoje ter usposabljanje za zaposlene v tem sektorju ter za tiste, ki pomagajo pri zagotavljanju teh storitev;

35.

poudarja, da mora vsak prenos pristojnosti z držav članic, regionalnih in lokalnih oblasti na socialne storitve splošnega pomena predvideti mehanizem za usklajevanje, ki bi preprečeval razlikovanje v kakovosti storitev, ki jih izvajajo na različnih območjih, nujno pa ga mora spremljati tudi prenos sredstev, ki omogoča nadaljnje izvajanje visokokakovostnih storitev, ki so splošno dostopne ter učinkovito izpolnjujejo pravice in potrebe uporabnikov;

36.

meni, da države članice, tudi zato, da bi zagotovile stalno izvajanje kakovostnih socialnih storitev splošnega pomena, potrebujejo nove vire prihodkov ter poziva Komisijo, naj hitro pripravi študijo izvedljivosti, ki bo temeljila na sklepu voditeljev evropskih držav z dne 11. marca 2011 (28);

37.

meni, da velja splošno evropsko soglasje, da so socialne storitve splošnega pomena nujno potrebne za blaginjo narodov in uspešno gospodarstvo ter da je bil pri obravnavanju težav, s katerimi se soočajo ponudniki pri zagotavljanju in oblikovanju socialnih storitev splošnega pomena, vendar da znotraj Komisije in Sveta ter med njima še ni dogovora o izvajanju praktičnih ukrepov za preseganje ovir, s katerimi se srečujejo zainteresirane strani;

38.

poudarja, da so EU in države članice pogodbeno obvezane oblikovati socialno tržno gospodarstvo in ohraniti evropski socialni model; poudarja, da se lahko države članice in lokalne oblasti same odločijo, kako bodo financirale in zagotavljale socialne storitve splošnega pomena, namreč neposredno ali kako drugače, pri tem pa lahko izrabijo vse razpoložljive možnosti, vključno z načini, ki nadomeščajo javne razpise, da bi zagotovili, da bodo socialni cilji doseženi in jih ne bo ovirala uporaba tržnih pravil za netržne storitve; poudarja potrebo po spodbudnem okolju, ki zagotavlja kakovost, dostopnost, cenovno dostopnost in učinkovitost pri zagotavljanju storitev, obenem pa ponudnikom omogoča lažje oblikovanje pobud za napovedovanje javnih potreb;

39.

poudarja, da mora kakovost storitev temeljiti na rednem in celostnem posvetovanju z uporabnikom, saj mora storitev najprej in predvsem zadovoljiti njegove potrebe;

40.

je seznanjen s svojo zgoraj omenjeno izjavo z dne 10. marca 2011 o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije in s potrebo po večji prepoznavnosti akterjev socialnega gospodarstva, vključno z modeli, kot so zadruge, ki so dejavne pri zagotavljanju socialnih storitev splošnega pomena ter pri organizaciji in delovanju socialnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj na podlagi ocene učinka na nacionalni ravni in na ravni EU sprejme potrebne ukrepe ter pripravi predloge za evropski statut za združenja, vzajemne družbe in fundacije, ki bi jim omogočil nadnacionalno delovanje;

41.

pozdravlja pregled državne pomoči, ki ga je sprožil komisar Almunia, in poziva k pojasnitvi osnovnih načel nadzora nad državno pomočjo za povečanje pravne varnosti in preglednosti, da bi pojasnili pojme, kot sta akt o pooblastitvi in javne oblasti, uvedli diferenciacijo pravil, izračunali nadomestilo obveznosti javne storitve, pri čemer je treba med drugim upoštevati socialna merila, posebne lastnosti ponudnika storitve in številne zunanje dejavnike pri zagotavljanju storitev, kot je socialna dodana vrednost in udeležba skupnosti;

42.

pozdravlja oceno Komisije o učinku svežnja Monti-Kroes 2005; poziva k reviziji tega svežnja, da bi okrepili pravno varnost, poenostavili pravila, kot na primer o nadzoru prevelikega plačila operaterjem socialnih storitev splošnega pomena na lokalni ravni, in izboljšali prožnost njihove uporabe ter ponovno preučili možnost širitve seznama odstopanj od obveščanja v skladu s primeri bolnic in socialnih stanovanj; poziva Komisijo, naj ponovno oceni ustrezno raven praga de minimis, ki velja za socialne storitve splošnega pomena, in naj predlaga sistem, ki bo upošteval BDP držav članic pri izračunu tega praga; tako bi bil prag izračunan posebej za vsako državo članico, s tem pa bi preprečili izkrivljanje konkurence, ki ga povzroča sedanji enotni vseevropski prag; poziva, naj se nadzor nad prekomernimi nadomestili izvaja samo, če se ugotovi tveganje resne kršitve konkurence;

43.

opozarja, da na to, ali se dejavnosti subjekta, ki opravlja storitev, štejejo za gospodarske ali negospodarske, ne vplivajo niti sektor niti njegov status, niti način njegovega financiranja, temveč narava dejavnosti in njen preventivni učinek;

44.

opozarja, da ključno vprašanje ni razlikovanje med gospodarskimi in negospodarskimi storitvami splošnega pomena, ampak vzpostavitev jasne odgovornosti javnih organov pri javnih razpisih za storitve, da bi zagotovili predvsem izvedbo nalog splošnega pomena, ki so bile dodeljene podjetjem, pooblaščenim za opravljanje teh storitev;

45.

v okviru sedanje zakonodaje EU poziva k pojasnitvi konceptov in meril za klasifikacijo, uporabljenih za razlikovanje med gospodarskimi in negospodarskimi socialnimi storitvami splošnega pomena, ter k skupni opredelitvi storitev splošnega pomena, da bi zagotovili doseganje njihovega namena;

46.

priznava velik pomen vzajemnega učenja in izmenjave dobrih praks pri navdihovanju in spodbujanju nadaljnjega posodabljanja socialnih storitev splošnega pomena v različnih državah članicah ter poziva Komisijo k nadaljnjemu dejavnemu spodbujanju in podpiranju takih dejavnosti, vključno z usposabljanjem regionalnih in lokalnih organov pri uporabi predpisov EU v zvezi s socialnimi storitvami splošnega pomena; poudarja, da težave, ki so jih opredelili izvajalci in uporabniki socialnih storitev splošnega pomena, terjajo hitre rešitve, ki temeljijo na pragmatičnem pristopu;

47.

poziva, naj Komisija kot nadaljnji ukrep po sporočilu iz leta 2007 o storitvah splošnega pomena in sedanjemu pregledu pravil o javnih naročilih in državni pomoči, sprejme program reform, prilagoditve in pojasnitve ter tako podpre in prizna specifične netržne značilnosti socialnih storitev splošnega pomena in s tem zagotovi popolno skladnost ne samo z določbami enotnega trga, temveč tudi s socialnimi obveznostmi pogodb;

48.

meni, da okvirna uredba EU o storitvah splošnega gospodarskega pomena, ki je dopustna v skladu s členom 14 PDEU, v tem trenutku ni osrednjega pomena;

49.

meni, da je odbor za socialno zaščito bistveno prispeval k skupnemu razumevanju in vlogi socialnih storitev splošnega pomena in bo s tem tudi nadaljeval; vendar ugotavlja, da mu njegov mandat v skladu s pogodbo (člen 160 PDEU) določa samo svetovalni status in ne omogoča razširitve njegovega članstva tako, da bi bilo mogoče vključiti civilno družbo, Evropski parlament, socialne partnerje in druge;

50.

predlaga ustanovitev delovne skupine na visoki ravni, ki jo bo sestavljalo več zainteresiranih skupin, v skladu s predlogom tretjega foruma o socialnih storitvah splošnega pomena, ki bo odprta, prilagodljiva in transparentna, v kateri bodo široko zastopane zainteresirane strani ter bo osredotočena na doseganje reform, kot so politične pobude, opredeljene v tem poročilu in pripadajočih mnenjih, v priporočilih tretjega foruma o socialnih storitvah splošnega pomena, v drugem polletnem poročilu Komisije in v poročilih Odbora za socialno zaščito, kot tudi v vseh drugih relevantnih predlogih, ki se pojavijo; predlaga, da delovni skupini sopredsedujeta Evropski parlament in komisar, pristojen za socialne zadeve, ter da skupino sestavljajo predstavniki Parlamenta, pristojni komisarji, Svet, socialni partnerji in organizacije civilne družbe, ki predstavljajo uporabnike in ponudnike socialnih storitev splošnega pomena, Odbora regij, lokalnih organov in drugih zadevnih zainteresiranih strani, delovna skupina bi lahko:

51.

poziva k četrtemu evropskemu forumu o socialnih storitvah splošnega pomena, da bi se nadaljevala pobuda iz poročila Ferreire iz leta 2007 ter da bi se pregledal napredek reforme; prav tako poziva predlagano projektno skupino, naj na četrtemu forumu predloži poročilo o napredku, s katerim bo zagotovila njegovo stalnost, usmeritev in vsebino;

52.

pozdravlja prostovoljni okvir kakovosti in vztraja, da bi se morala uporaba načel izvajati in spremljati na podlagi predlaganih meril kakovosti, v odprtem usklajevalnem procesu, v katerega morajo biti vključene zainteresirane strani;

53.

pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija v ključnih pobudah, priloženih sporočilu o evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti, predlaga, naj se na sektorski ravni razvije evropski prostovoljni okvir za kakovost socialnih storitev, tudi na področju dolgotrajne oskrbe in brezdomstva; priporoča, da prav tako vključi področja otroškega varstva, invalidnosti in socialnih stanovanj in da uporabi enake možnosti kot kazalnik;

54.

poziva Evropsko komisijo, naj pojasni povezavo med okvirom kakovosti, določenim v programu Prometheus, in prostovoljnim okvirom kakovosti, da se prepreči morebitno podvajanje; poziva države članice, naj uporabijo prostovoljni okvir kakovosti, da pripravijo ali izboljšajo obstoječe sisteme za akreditacijo in spremljanje kakovosti, kot ustreza posamezni državi članici; meni, da morajo države članice oceniti delovanje prostovoljnega okvira kakovosti, ob upoštevanju Listine temeljnih pravic in protokola 26 PDEU;

55.

poudarja, da so dostojni delovni pogoji za moške in ženske, ki so stabilni in skladni z zakonodajo države članice in prakso in povezani z rednim kakovostnim usposabljanjem ter sodelovanjem in pooblastitvijo uporabnikov, ob upoštevanju vidikov spola, bistveni za opravljanje kakovostnih socialnih storitev; poudarja, da imajo prostovoljci zelo pomembno vlogo v sektorju socialnih storitev splošnega pomena, vendar da ne morejo nadomestiti ustreznega števila strokovno usposobljenih strokovnjakov, kot so socialni delavci in splošno osebje;

56.

poziva države članice, naj spodbujajo ustvarjanje delovnih mest ter zmožnosti za rast na področju socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev, tako da migrantom in državljanom EU zagotovijo dostojne delovne pogoje in dostop do celovitih sistemov socialne varnosti;

57.

meni, da je treba v okviru obveznosti socialnih delavcev dati poseben pomen dejavnostim, katerih namen je spodbuditi večje zanimanje za zaposlitev, izobraževanje in ukvarjanje z gospodarsko dejavnostjo, da bi se osamosvojili in dosegli samozadostnost;

58.

meni, da bi bilo mogoče načela prostovoljnega okvira kakovosti uporabljati kot pomoč pri opredeljevanju obveznih meril kakovosti pri izvajanju revidiranih pravil o javnih naročilih v okviru javnih razpisov in dodeljevanja pogodb, vključno s pogodbami s podizvajalci;

59.

predlaga, da nadaljnje izboljšanje prostovoljnega okvira kakovosti vključi sklicevanje na financiranje in status ponudnikov storitev;

60.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav kandidatk, Odboru regij in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.