Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52010IP0206

Trgi izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji politični ukrepi Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2010 o trgih izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike (2010/2008(INI))

UL C 236E, 12.8.2011, p. 17–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

12.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 236/17


Torek, 15. junij 2010
Trgi izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji politični ukrepi

P7_TA(2010)0206

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2010 o trgih izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike (2010/2008(INI))

2011/C 236 E/03

Evropski parlament,

ob upoštevanju sporočil Komisije z naslovom „Zagotavljanje učinkovitih, varnih in stabilnih trgov izvedenih finančnih instrumentov: prihodnji ukrepi politike (KOM(2009)0563 in KOM(2009)0332),

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropski finančni nadzor“ (KOM(2009)0252),

ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema v Skupnosti in o ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (KOM(2009)0499),

ob upoštevanju predlogov Komisije, ki spreminjajo kapitalski direktivi (2006/48/ES in 2006/49/ES),

ob upoštevanju sporočila in priporočila Komisije o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev (KOM(2009)0211),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. septembra 2008 s priporočili Komisiji o hedge skladih in skladih zasebnega kapitala (1),

ob upoštevanju sklepov skupine G20, sprejetih v Pittsburghu 24. in 25. septembra 2009, ki navajajo, da je treba „z vsemi standardiziranimi pogodbami za izvedene finančne instrumente na prostem trgu (OTC) trgovati na borzah ali elektronskih tržnih platformah“, in trenutnega razvoja nacionalne zakonodaje v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v Evropi, ZDA in Aziji,

ob upoštevanju dela Foruma regulativnih organov za izvedene finančne instrumente OTC za vzpostavitev globalno skladnih standardov poročanja za registre trgovanja,

ob upoštevanju nasveta Odbora evropskih regulativnih organov za vrednostne papirje (CESR) in Skupine evropskih regulativnih organov za električno energijo in plin (ERGEG) Evropski komisiji v okviru tretjega energetskega svežnja (ref.: CESR/08-739, E08-FIS-07-04),

ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za razvoj (A7–0187/2010),

A.

ker imajo izvedeni finančni instrumenti koristno vlogo pri omogočanju prenosa finančnih tveganj v gospodarstvu, vendar se v odvisnosti od vrste proizvoda in osnovnega razreda finančnih instrumentov zelo razlikujejo glede na tveganje, operativne režime in udeležence na trgu; in ker sta pomanjkljiva preglednost in regulacija na trgu izvedenih finančnih instrumentov še stopnjevali finančno krizo,

B.

ker je treba upoštevati potrebo podjetij, da bodo lahko tudi v prihodnje na lastno odgovornost ciljno in s sprejemljivimi cenami upravljala poslovna tveganja, in ker bi morala podjetja, ob upoštevanju posebnosti malih in srednjih podjetij, pri dvostranskih izvedenih finančnih instrumentih prevzeti odgovornost za tveganje,

C.

ker je globalni obseg trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti v zadnjem desetletju zelo narasel, zaradi česar je izjemno napredovalo tudi ločevanje gospodarskih dejavnosti in finančnih proizvodov,

D.

ker bi bilo za poslovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti v mednarodnem prostoru treba vzpostaviti podlago za mednarodno sodelovanje, da bi tako kot minimum dosegli mednarodne standarde in režime izmenjave informacij med centralnimi nasprotnimi strankami (Central Counter-party – CCP),

E.

ker je konec junija 2009 nominalni znesek vseh vrst pogodb na prostem trgu znašal 605 000 milijard USD, bruto tržna vrednost, ki je merilo tržnega tveganja, 25 000 milijard USD ter bruto kreditna izpostavljenost, ki upošteva dvostranske pogodbe o pobotu, 3 700 milijard USD; in ker so v okviru pretiranega učinka finančnega vzvoda, podkapitaliziranega bančnega sistema in izgub, ki so posledica strukturiranih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrumenti OTC prispevali k medsebojni odvisnosti velikih udeležencev na trgu, tudi če so bili regulirani subjekti,

F.

ker je ogromna rast obsega trgovanja v preteklih letih privedla do povečanega prevzemanja tveganja brez dejanskih naložb v osnovni instrument in posledično do velikega učinka finančnega vzvoda,

G.

ker so nekateri izvedeni finančni instrumenti OTC postali vse bolj zapleteni ter kreditno tveganje nasprotne stranke ni bilo vedno pravilno ocenjeno in zanj ni bila določena ustrezna cena ter ker pri organiziranosti trga izvedenih finančnih instrumentov obstajajo znatne pomanjkljivosti in slaba preglednost, zaradi česar je potrebna nadaljnja standardizacija pravnih pogojev in ekonomskega namena instrumentov,

H.

ker mora regulacija centralnih nasprotnih strank zagotoviti nediskriminatoren dostop mest trgovanja, da se zagotovi pošteno in učinkovito delovanje trgov,

I.

ker v transakcijah na prostem trgu identiteta vključenih akterjev/strank in njihova izpostavljenost nista znani,

J.

ker so številni prosti trgi izvedenih finančnih instrumentov in zlasti trg zamenjave neplačil zelo koncentrirani z nekaj večjimi podjetji, ki prevladujejo na trgu,

K.

ker so zadnji dogodki v zvezi z zamenjavami neplačil na državni dolg, ki so jih uporabljali finančni špekulanti, privedli do neupravičeno visokih ravni več nacionalnih pribitkov; ker so ti dogodki in prakse poudarili potrebo po nadaljnjem izboljšanju preglednosti trga in krepitvi evropskih predpisov na področju trgovanja z zamenjavami neplačil, zlasti tistih, ki so povezane z državnimi dolgovi,

L.

ker morajo imeti nadzorniki neomejen dostop do ustreznih podatkov v registru in ker morajo registri konsolidirati pozicijo in podatke o trgovanju na globalni podlagi po razredih finančnih instrumentov, da bi lahko registri trgovanja imeli osrednjo vlogo pri zagotavljanju preglednosti za nadzornike na trgih izvedenih finančnih instrumentov,

M.

ker Parlament pozdravlja spremembo paradigme Komisije v smeri večje regulacije trgov izvedenih finančnih instrumentov in opustitve prevladujočega mnenja, da za izvedene finančne instrumente ni potrebna dodatna regulacija, predvsem ker so namenjeni profesionalni in strokovni uporabi; zato poziva k temu, da mora prihodnja zakonodaja zagotoviti ne samo preglednost na trgih izvedenih instrumentov, ampak tudi dobro regulacijo,

N.

ker mora Evropa vzpostaviti celovito strategijo zavarovanja za trge izvedenih finančnih instrumentov, ki mora upoštevati edinstveni položaj poslovnih končnih uporabnikov v nasprotju z velikimi udeleženci na trgu in finančnimi institucijami,

O.

ker je večina izvedenih finančnih instrumentov, ki jih uporabljajo nefinančni končni uporabniki, posamezno povezana z omejenimi sistemsko pomembnimi tveganji in ker v pretežni meri služi zgolj za zavarovanje realnih poslov ter ker so nefinančne institucije podjetja, ki ne sodijo na področje uporabe direktive MiFID (podjetja, ki jih ne ureja MiFID), na primer letalske družbe, proizvajalci avtomobilov ter trgovci z blagom, ki niso niti ustvarili sistemskega tveganja za finančne trge niti jim finančna kriza ni neposredno škodila,

P.

ker trdni trgi izvedenih finančnih instrumentov zahtevajo celovito zavarovalno politiko, ki obsega tako centralne kot tudi dvostranske klirinške režime,

Q.

ker je treba malim in srednjim podjetjem, ki uporabljajo izvedene finančne instrumente zgolj za zavarovanje poslovnih tveganj med opravljanjem glavne dejavnosti, odobriti izjeme glede kliringa in zavarovanja v zvezi s kapitalskimi zahtevami, pod pogojem, da obseg, v katerem se uporabljajo določeni izvedeni finančni instrumenti, ne ustvarja sistemskega tveganja (v skladu z zahtevo, da Komisija te izjeme redno preverja), in da sta obseg in narava transakcij sorazmerna in ustrezna glede na resnična tveganja, katerim so izpostavljeni končni uporabniki; ker morajo biti minimalni standardi zajamčeni tudi pri pogodbah po meri, ki zadevajo zlasti zavarovanje izvedenih finančnih instrumentov in kapitalske zahteve,

R.

ker je za izvedene finančne instrumente OTC, ki jih uporabljajo nefinančni končni uporabniki, potrebna sorazmerna regulacija, vendar ker je treba registrom poslovanja posredovati vsaj potrebne podrobne podatke o transakcijah,

S.

ker za trgovanje z zamenjavami neplačil, ki so finančni zavarovalni proizvodi, trenutno ni prave regulacije,

T.

ker nasvet Odbora evropskih regulativnih organov za vrednostne papirje (CESR) in Skupine evropskih regulativnih organov za električno energijo in plin (ERGEG) (ref.: CESR/08-739, E08-FIS-07-04) priporoča oblikovanje okvira neokrnjenosti in preglednosti trga po meri za trg električne energije in plina,

U.

ker bodo vsi napovedani ukrepi vključevali tesno in celovito sodelovanje z državami G20 in organi ZDA z namenom preprečevanja možnosti regulatorne arbitraže med državami, kjer bo to le mogoče, in spodbujanja izmenjave informacij,

V.

ker so za sistemsko tveganje, povezano s klirinškimi hišami, potrebni trdni regulativni in nadzorni standardi ter neomejen dostop regulativnih organov do informacij o transakcijah v realnem času,

W.

ker morajo cene izvedenih finančnih instrumentov ustrezati tveganju in ker morajo stroške prihodnje tržne infrastrukture kriti udeleženci na trgu,

X.

ker je nedavno drastično povečanje donosov državnih obveznic nekaterih držav euroobmočja na nevzdržne ravni razkrilo problematične ekonomske spodbude v zvezi s pogodbami o zamenjavi neplačil na državni dolg ter jasno pokazalo, da je treba okrepiti finančno stabilnost in preglednost trga, tako da se zahteva popolno razkritje informacij regulativnim organom in nadzornikom ter prepove trgovanje z zamenjavami neplačil na državni dolg,

Y.

ugotavlja, da sta za vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti, izdanimi v valuti EU, ki zadevajo podjetje EU in je ena od strank finančna institucija EU, potrebna kliring, če je zanje ta primeren, in prijava v klirinških hišah in registrih s sedežem v EU ter s pooblastili in pod nadzorom EU, ki jih pokriva evropska zakonodaja o varstvu podatkov; ugotavlja, da bi morala prihodnja nova regulacija določati jasna merila za oceno enakovrednosti centralnih nasprotnih strank in registrov s sedežem v tretjih državah za trgovinske posle, za katere ni bil opravljen kliring ali niso bili prijavljeni v EU,

1.

pozdravlja pobudo Komisije o boljši regulaciji izvedenih finančnih instrumentov in zlasti izvedenih finančnih instrumentov OTC, da se zmanjša učinek tveganj na prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov na stabilnost finančnih trgov kot celote, ter podpira zahteve po pravni standardizaciji pogodb na izvedene finančne instrumente (tudi z regulativnimi pobudami v direktivi o kapitalskih zahtevah glede operativnega tveganja), uporabi registrov trgovanja in centraliziranega shranjevanja podatkov, krepitvi centralnih klirinških družb in večji uporabi organiziranih mest trgovanja;

2.

pozdravlja nedavno delo foruma regulativnih organov OTC v odziv na poziv skupine G20 k nadaljnjim ukrepom za povečanje preglednosti in trdnosti prostih trgov izvedenih finančnih instrumentov;

3.

poziva k večji preglednosti transakcij pred trgovanjem za vse instrumente, ki izpolnjujejo pogoje za široko uporabo organiziranih mest trgovanja, ter k povečani preglednosti po trgovanju, tako da se v korist regulativnih organov in vlagateljev registrom poroča o vseh transakcijah;

4.

podpira zahtevo, da se za vse izvedene finančne instrumente, ki so primerni za kliring, uvede kliring med finančnimi institucijami prek centralne nasprotne stranke, da bi izboljšali ocenjevanje kreditnega tveganja nasprotnih strank, in podpira cilj, da se s čim več primernimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na organiziranih trgih; poziva k zagotavljanju spodbud za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so primerni za kliring, na mestih trgovanja, ki jih ureja MiFID, tj. na reguliranih trgih in v večstranskih sistemih trgovanja (MTF); ugotavlja, da mora biti likvidnost eno od meril primernosti za kliring;

5.

zahteva, da se mora v prihodnosti tveganje bolje odražati v cenah izvedenih finančnih instrumentov in da morajo stroške prihodnje infrastrukture trga nositi udeleženci na trgu in ne davkoplačevalci;

6.

meni, da so za zavarovanje pred posebnimi tveganji potrebni individualno dogovorjeni izvedeni finančni instrumenti, zato nasprotuje obvezni standardizaciji vseh izvedenih finančnih instrumentov;

7.

poziva Komisijo, naj za številne razpoložljive vrste izvedenih finančnih instrumentov uporabi različne pristope, ob upoštevanju različnih profilov tveganj, obsega uporabe za namene legitimnega zavarovanja in njihove vloge v finančni krizi;

8.

ugotavlja, da je treba v okviru regulacije razlikovati med izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo kot orodje za zavarovanje resničnih tveganj, ki jim je izpostavljen uporabnik, in izvedenimi finančnimi instrumenti za izključno špekulativne namene, ter meni, da je razlikovanje oteženo zaradi pomanjkanja informacij in konkretnih podatkov o transakcijah na prostem trgu;

9.

poziva Komisijo, naj preuči načine za občutno zmanjšanje skupnega obsega izvedenih finančnih instrumentov, tako da bo obseg sorazmeren z osnovnimi vrednostnimi papirji, da bi preprečili izkrivljanje cenovnih signalov ter zmanjšali tveganje za neokrnjenost trga in sistemska tveganja;

10.

meni, da je treba posebno pozornost nameniti izvedenim finančnim instrumentom podjetij, pri katerih je nasprotna stranka finančna institucija, da se prepreči zloraba takih pogodb kot instrumentov finančnega trga, namesto njihove uporabe kot instrumentov poslovnega tveganja;

11.

poziva h krepitvi upravljanja tveganj in preglednosti kot pomembnih orodij za večjo varnost na finančnih trgih, ob tem pa se ne sme zanemariti individualna odgovornost za prevzem tveganja;

12.

ugotavlja, da so za tveganja, specifična za podjetje, potrebni izvedeni finančni instrumenti po meri, ki lahko delujejo kot učinkoviti instrumenti upravljanja tveganj, ki so prilagojeni posameznim potrebam;

13.

poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje zakonodaje na področju centralnega kliringa izboljša standarde upravljanja tveganj z dvostranskim kliringom;

14.

meni, da je mogoče s pomočjo kliringa, zavarovanja s prilagoditvijo kapitalskih zahtev in drugih regulativnih orodij zmanjšati kreditno tveganje nasprotnih strank; podpira namen Komisije, da predlaga višje kapitalske zahteve za finančne institucije pri dvostranskih pogodbah na izvedene finančne instrumente, ki niso primerne za centralni kliring, na podlagi pristopa, ki je sorazmeren s tveganji, in ob upoštevanju učinkov pobota, zavarovanj, začetnega kritja, dnevnega usklajevanja portfeljev, dnevnega izračuna zahtev glede kritja, samodejnega gibanja vrednosti zavarovanj ter drugih tehnik upravljanja tveganj nasprotnih strank v dvostranskih odnosih pri zmanjševanju tveganj nasprotnih strank;

15.

poziva, naj se za izvedene finančne instrumente, ki ne izpolnjujejo zahtev mednarodnega standarda računovodskega poročanja št. 39 (IFRS 39) in jih zato revizor ni ocenil, zahteva centralni kliring prek centralne nasprotne stranke, ko presežejo prag, ki ga določi Komisija; nadalje poziva, naj se za jasnejše ločevanje preveri, ali bi lahko nefinančna institucija tudi v bodoče sklepala dvostranske pogodbe ob predložitvi neodvisne ocene pogodbe na izvedene finančne instrumente OTC s strani revizorja;

16.

poziva Komisijo, naj Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) zagotovi pomembno vlogo pri pooblaščanju klirinških hiš iz Evropske unije, in meni, da je koristno, da jih nadzoruje ta isti organ, med drugim zaradi združevanja strokovnega znanja na področju nadzora v enem organu in zaradi čezmejnega tveganja, povezanega s centralno nasprotno stranko;

17.

meni, da dostop centralnih nasprotnih strank do denarja centralne banke učinkovito prispeva k varnosti in neokrnjenosti kliringa;

18.

zahteva, da bremena centralnih nasprotnih strank ne nosijo v celoti uporabniki in da si njihovi sistemi upravljanja tveganj ne smejo medsebojno konkurirati ter da je treba predvideti regulativna pravila za stroške kliringa; poziva Komisijo, naj ta vprašanja reši v zakonodajnem predlogu in za klirinške hiše določi pravila o upravljanju in lastništvu, tudi ob upoštevanju neodvisnosti direktorjev, članstva in natančnega nadzora regulativnih organov;

19.

ugotavlja, da bodo skupni tehnični standardi glede zadev, kot sta izračun kritja in protokoli za izmenjavo informacij, predstavljali pomemben del zagotavljanja poštenega in nediskriminatornega dostopa mest trgovanja do centralnih nasprotnih strank; nadalje ugotavlja, da mora biti Komisija pozorna na morebitni razvoj tehnoloških razlik, diskriminatornih praks in ovir za nemoteno delo, ki so škodljivi za konkurenco;

20.

poziva k izvajanju pravil o poslovanju in dostopu, ki urejajo centralne nasprotne stranke, de se zagotovi nediskriminatorni dostop mest trgovanja, obravnavana vprašanja pa morajo vključevati tudi diskriminatorne načine oblikovanja cen;

21.

podpira uvedbo registrov za vse pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, najbolje ob upoštevanju razlikovanja med razredi finančnih instrumentov, ki se regulirajo in nadzorujejo pod vodstvom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; poziva, naj se uvedejo zavezujoča postopkovna pravila za preprečevanje izkrivljanja konkurence, zagotovi enotna razlaga v državah članicah in naj ima Evropski organ za vrednostne papirje in trge največja pooblastila pri odločanju v sporih; poziva Komisijo, naj nacionalnim nadzornim organom zagotovi dostop v realnem času do posamičnih podatkov v registrih, povezanih z udeleženci na trgu s sedežem na območju pod njihovo pristojnostjo, in do podatkov, povezanih z morebitnim sistemskim tveganjem, ki se lahko pojavi na območju pod njihovo pristojnostjo, ter do podatkov v zbirni obliki iz vseh registrov, vključno s podatki v registrih v tretjih državah; ugotavlja, da bi morale biti cene storitev registrov oblikovane pregledno, glede na njihovo javno-storitveno funkcijo;

22.

poziva Komisijo, naj pripravi standarde poročanja za vse izvedene finančne instrumente, ki so skladni s standardi, pripravljenimi na mednarodni ravni, in zagotovi, da so ti podatki posredovani centralnim registrom trgovanja, centralnim nasprotnim strankam in finančnim institucijam ter dostopni Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter nacionalnim regulativnim organom in Evropskemu odboru za sistemska tveganja, če je to potrebno;

23.

poziva Komisijo, naj razvije ukrepe, ki bodo regulatorjem omogočali, da določajo omejitve pozicij in tako preprečujejo nesorazmerno gibanje cen in nastanek špekulativnih mehurčkov;

24.

poziva Komisijo, naj zlasti zagotovi neodvisno in pregledno vrednotenje vseh izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na borzi, pri katerem ne bo prihajalo do navzkrižja interesov;

25.

meni, da je treba v tesnem sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi natančno pojasniti vse tehnične podrobnosti, zlasti glede standardov in razlikovanja med proizvodi finančnih trgov in proizvodi nefinančnih trgov, ter pozdravlja dejstvo, da se je Komisija tega vprašanja že lotila; poziva Komisijo, naj Svet in Parlament vključi že na začetni stopnji;

26.

podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za vzpostavitev centralnih nasprotnih strank v skladu s standardi, dogovorjenimi na evropski ravni, pod nadzorom Evropskega organa za vrednostne papirje in trge; zahteva, da pomembni udeleženci na trgu ne bi smeli imeti obvladujočega vpliva na in obvladovanje tveganj centralnih nasprotnih strank, ampak bi morali sodelovati v odboru za obvladovanje tveganj; poleg tega meni, da je treba predlagati mehanizme za koristno prispevanje k obvladovanju tveganj;

27.

vztraja, da so potrebni regulativni standardi za zagotavljanje odpornosti centralnih nasprotnih strank za širši nabor tveganj, tudi za sočasni neuspeh več udeležencev, nenadno prodajo finančnih sredstev in hitro zmanjšanje likvidnosti trga;

28.

meni, da je treba razrede izvedenih finančnih instrumentov, zasnovo centralnih nasprotnih strank, register za preglednost, kapitalske zahteve, vzpostavitev neodvisnih mest trgovanja ali uporabo obstoječih borz, izvzetja za mala in srednja podjetja in vse tehnične podrobnosti opredeliti v tesnem sodelovanju med nacionalnimi regulativnimi organi, mednarodnimi institucijami in prihodnjim evropskim nadzornim organom ESMA;

29.

zato poziva k jasnim pravilom ravnanja in potrebnim obveznim standardom za zasnovo centralnih nasprotnih strank (vključevanje uporabnikov) ter postopke odločanja in sisteme upravljanja tveganj, ki jih uporabljajo; podpira namen Komisije, da predlaga uredbo o klirinških hišah;

30.

podpira namen Komisije, da določi izjeme in nižje kapitalske zahteve za dvostranske izvedene finančne instrumente malih in srednjih podjetij, če izvedeni finančni instrumenti ne predstavljajo pomembne postavke v bilanci stanja teh podjetij in da pozicija izvedenega finančnega instrumenta ne ustvarja sistemskega tveganja;

31.

zahteva, da zamenjave neplačil nujno postanejo predmet neodvisnega centralnega kliringa in da se kliring za čim več izvedenih finančnih instrumentov izvaja centralno prek centralne nasprotne stranke; meni, da bi smele biti posamezne vrste izvedenih finančnih instrumentov s tveganji, ki se kopičijo, po potrebi dovoljene samo pod določenimi pogoji ali bi morale biti v posameznih primerih celo prepovedane; meni, da bi zlasti moral biti zahtevan zadosten kapital in rezerve za pokritje zamenjave neplačil v primeru kreditnega dogodka;

32.

poziva Komisijo, naj nemudoma in temeljito razišče stopnje koncentracije na prostih trgih izvedenih finančnih instrumentov in zlasti zamenjav neplačil ter tako zagotovi, da ne bo tveganj tržne manipulacije ali navzkrižja interesov;

33.

poziva Evropsko komisijo, naj pripravi ustrezne zakonodajne predloge za regulacijo finančnih transakcij prodaje izvedenih finančnih instrumentov brez znanega kritja ter tako zagotovi finančno stabilnost in preglednost cen; meni, da bi morala do takrat kliring zamenjav neplačil izvajati evropska centralna nasprotna stranka, tako da se zmanjšajo tveganja nasprotnih strank, poveča preglednost in zmanjšajo splošna tveganja;

34.

zahteva, da se zavarovanje z zamenjavo neplačil plačuje šele ob predložitvi dokazila o transakciji z osnovno obveznico ter da se omeji na znesek te transakcije;

35.

meni, da morajo biti vsi izvedeni finančni instrumenti na področju javnih financ v EU (vključno z državnimi dolgovi držav članic in bilancami lokalnih uprav) standardizirani, z njimi pa je treba trgovati na borzah ali drugih reguliranih tržnih platformah, da se spodbudi preglednost trga izvedenih finančnih instrumentov za javnost;

36.

poziva k prepovedi transakcij z zamenjavami neplačil brez osnovnega kredita, ki so v celoti špekulativne in vključujejo stave na neplačilo kreditnih obveznosti ter tako vodijo v umetno zvišanje stroškov zavarovanja za neizpolnitev kreditnih obveznosti in posledično do povečanih sistemskih tveganj, ki jih povzroči dejanska neizpolnitev kreditnih obveznosti; poziva, naj se za prodaje vrednostnih papirjev in izvedenih finančnih instrumentov brez kritja določijo vsaj daljša obdobja lastništva; poziva Komisijo, naj preuči zgornje meje tveganj za izvedene finančne instrumente, zlasti za zamenjave neplačil, ter se o njih dogovori z mednarodnimi partnerji;

37.

meni, da bi morala Komisija raziskati uporabo omejitev pozicij za preprečevanje tržnih manipulacij, zlasti ko se približuje dospetje („squeezes“ in „corners“); ugotavlja, da je na omejitve pozicij treba gledati kot na dinamična regulativna orodja in ne kot na absolutna ter da jih morajo, kadar je to potrebno, uporabljati nacionalni nadzorniki v skladu s smernicami Evropskega organa za vrednostne papirje in trge;

38.

poziva, naj se za vse pozicije izvedenih finančnih instrumentov, bodisi finančnih bodisi nefinančnih institucij nad določenim pragom, ki ga določi Evropski organ za vrednostne papirje in trge, izvaja centralni kliring, in sicer prek centralne nasprotne stranke;

39.

poziva, naj načrtovana regulacija izvedenih finančnih instrumentov vključi pravila o prepovedi trgovanja z blagom in kmetijskimi proizvodi, ki je v celoti špekulativno, in določi strogo omejitev pozicij, zlasti v zvezi z njihovim morebitnim vplivom na cene osnovnih živil v državah v razvoju in dovoljenja za emisije toplogrednih plinov; poziva, naj se Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge ter pristojnim organom podeli pooblastila, ki jim bodo omogočala učinkovito odpravljanje nepravilnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov, na primer z začasno prepovedjo prodaje zamenjav neplačil brez znanega kritja ali zahtevo po fizičnem pobotu izvedenih finančnih instrumentov ter določitvijo omejitev pozicij za preprečevanje neupravičene koncentracije prodajalcev v nekaterih segmentih trga;

40.

poziva, naj prihodnji zakonodajni predlogi na področju trgov izvedenih finančnih instrumentov sledijo funkcionalnemu pristopu, po katerem za enake dejavnosti veljajo enaka ali podobna pravila;

41.

poudarja potrebo po evropski regulaciji izvedenih finančnih instrumentov in poziva Komisijo h kar največjemu usklajevanju ukrepov z evropskimi partnerji, da se zagotovi čim bolj mednarodno enotna in usklajena regulacija; poudarja pomen preprečevanja regulatorne arbitraže zaradi neustreznega usklajevanja;

42.

poziva k podpori panožnih pobud in priznanju njihove vrednosti, saj so lahko v nekaterih primerih enako primerne kot zakonodajni ukrepi oziroma lahko slednje dopolnijo;

43.

poziva k povezanemu pristopu v Evropi, da se izkoristijo prednosti posameznih finančnih središč in priložnosti, ki jo ponuja kriza, da se naredi korak naprej pri povezovanju in razvoju učinkovitega evropskega finančnega trga;

44.

pozdravlja namen Komisije o predložitvi zakonodajnih predlogov za klirinške družbe in registre trgovanja že sredi leta 2010 in o zgodnji razpravi glede tehničnih podrobnosti z vsemi institucijami na nacionalni in evropski ravni ter zlasti z zakonodajalcema Svetom in Parlamentom;

45.

pozdravlja namero Komisije, da predloži zakonodajne predloge o zamenjavah neplačil;

46.

poudarja pomen rednega preverjanja učinkovitosti prihodnje zakonodaje v sodelovanju z vsemi udeleženci na trgu in prilagajanja teh novih regulativnih določb, kjer bo to potrebno;

47.

poziva k čim prejšnjemu izvajanju te resolucije;

48.

ugotavlja, da je treba za trgovanje z blagom in kmetijskimi proizvodi kot tudi z dovoljenji za emisije toplogrednih plinov zagotoviti pregledno delovanje trga in omejevanje špekulacij; v zvezi s tem poziva k preučitvi zgornjih omejitev za posamezne proizvode glede na tveganje;

49.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in nacionalnim regulativnim organom in Evropski centralni banki.


(1)  UL C 8 E, 14.1.2010, str. 26.


Top