1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/128

A.

ker je kmetijska dejavnost gospodarski sektor, ki je močno odvisen od naravnih pojavov, a obenem ponuja veliko možnosti, da se vanj posega,

B.

ker je kmetijstvo najboljši način, da se izognemo degradaciji tal, in ker je za to potrebna utemeljena strategija, ki bo prispevala k ohranjanju te dejavnosti,

C.

ker ima podeželsko prebivalstvo Evropske unije pomembno vlogo v boju proti dezertifikaciji in ker proizvajalci Evropske unije pomembno prispevajo k ohranitvi pokrovnosti tal v regijah, ki jih ogrožajo dolgotrajne suše, in ker zlasti trajne kulture, travniki in gozdovi zelo učinkovito zadržujejo vodo,

D.

ker so zlasti kmetijske površine v južni Evropi, vendar tudi v drugih regijah držav članic Unije, del širšega propadanja okolja, ki ga povzroča negativni medsebojni vpliv človeških dejavnosti in podnebnih pojavov,

E.

ker lahko tudi preveč intenzivno kmetijstvo prispeva k eroziji tal, ki zato postanejo nerodovitna,

F.

ker je dezertifikacija trenutno ena izmed najhujših groženj, ki povzročajo degradacijo tal v sredozemskih državah,

G.

ker so tla osnova za proizvodnjo človekove hrane, krme, tekstila in goriv ter imajo pomembno vlogo pri zajemanju CO2; ker so kljub temu sedaj bolj kot kdajkoli izpostavljena nepopravljivemu uničevanju, ki ga povzročajo vetrna in ploskovna erozija, onesnaževanje, zasoljevanje, vse večja zatesnjenost tal, siromašenje organskih snovi v njih in izguba biotske raznovrstnosti,

H.

ker že ugotovljeni negativni vplivi zadevajo hidrogeološko degradacijo, vdor morske vode v obalne vodonosnike, zasoljevanje tal, izgubo kmetijskih površin, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, povečano izpostavljenost požarom ter boleznim rastlin in živali,

I.

ker že navedene spremembe v medsebojnem delovanju naravnega človekovega okolja in proizvodnega okolja pomembno vplivajo na načine vzreje živali in pridelovanja rastlin, na proizvodno usmerjenost površin ter ponudbo živil z očitnimi posledicami za varnost hrane in, zaradi opuščanja, za socialno, kulturno in gospodarsko strukturo zadevnih regij ter ker prinašajo tudi hidrogeološke posledice,

J.

ker se z namakanjem tudi ohranja vlažnost tal in dviga raven podtalnice in ker je te dejavnike treba upoštevati pri načrtovanju skupne kmetijske politike,

K.

ker pomanjkanje vode in suša še zaostrujejo dvig cen kmetijskih surovin in ker je treba hkrati zagotoviti neprekinjeno oskrbo prebivalstva s hrano,

L.

ker daje upravljanje kmetijskih in gozdnih sistemov možnost vplivanja na splošno raven ogljika ter lahko prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov,

M.

ker je treba opozoriti na navedeno konvencijo Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji, katere cilj je boj proti degradaciji obdelovalnih površin in suši, ter na podporo Parlamenta tej konvenciji,

N.

ker predstavlja okvirna direktiva o vodah (Direktiva 2000/60/ES (3)) regulativni okvir in služi kot temeljni instrument za zaščito tal, spodbuja medregionalno sodelovanje, trajnostno rabo vode in zaščito razpoložljivih vodnih virov ter hkrati prispeva k zmanjšanju posledic poplav in suše,

O.

ker je treba pristopiti celostno in večdisciplinsko in ne iskati rešitev v izrednih okoliščinah, ki bi lahko imele dodatne negativne posledice in povzročile verižne škodljive učinke,

P.

ker bi bilo primerno nadzorovati razmere ter prek specializirane uporabe satelitskih sistemov in geobiokemičnih (kartografskih) modelov spremljati razvoj obstoječih pojavov in porajanje novih nevarnih okoliščin,

Q.

ker se vse pogosteje pojavljajo skrajne meteorološke razmere ter se menjavajo sušna obdobja in izredno močne padavine, ki pospešujejo degradacijo litosfere, zlasti območij, kjer so tla strukturno ranljivejša, tako na severu kot na jugu Evrope,

R.

ker je prišlo do povečanega povpraševanja po prehrambenih izdelkih in zvišanja njihovih cen na svetovni ravni,

1.

meni, da je med smernice in načine upravljanja skupne kmetijske politike treba izrecno vključiti načela in instrumente za varstvo podnebja na splošno ter za omejevanje škode, ki nastaja zaradi degradacije tal;

2.

poudarja, da morajo finančna sredstva Skupnosti za ukrepe za prilagoditev kmetijskega sektorja podnebnim spremembam temeljiti na ozemeljskem pristopu, pri katerem se upošteva stopnja ogroženosti različnih regij EU; opozarja, da so kmetijske površine v Južni Evropi po zanesljivih ocenah mednarodnih in evropskih organov dovzetnejše za vplive podnebnih sprememb;

3.

obžaluje pomanjkanje vizije, ki so ga pokazali predsedniki držav in vlad, ko so sklenili, da zmanjšajo sredstva za razvoj podeželja, ter ugotavlja, da so sredstva, predvidena v drugem stebru, prenizka za soočanje z izzivi, ki jih postavljajo podnebne spremembe;

4.

meni, da terjajo sedanji problemi, med drugim pomanjkanje hrane, vode, naraščanje temperature, evapotranspiracija in nevarnost degradacije tal, novo, celovito in znanstveno podprto kmetijsko politiko, ki bo ustrezala pogojem sredozemskega podnebja; meni, da mora ta politika ob pomoči nacionalnih institucij in institucij EU odražati raziskave in razvoj kultur, prilagojenih novim okoljskim izzivom, tudi varčevanju z vodo, obenem pa kmetovalcem dajati dovolj sredstev za ohranjanje evropske življenjske ravni;

5.

meni, da bodo morala v strategiji ohranjanja tal načela dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev skupne kmetijske politike bolj spodbujati ukrepe, usmerjene v preverjanje in izboljšanje funkcionalnosti in okoljske trajnosti sedanjih drenažnih sistemov, s katerimi bodo pripravljeni okoljsko trajnostni, posameznim območjem prilagojeni načrti za upravljanje voda in zagotovljeno svetovanje kmetom na območjih, ki jih ogroža sušnost, o uspešnem gojenju območju prilagojenih kultur z majhno porabo vode;

6.

se zavzema, da bi Evropska unija močneje podprla izboljšanje upravljanja voda za kmetijska zemljišča, pri čemer bi bilo treba uvesti učinkovitejše in posameznim kulturnim rastlinam bolje prilagojene sisteme namakanja, krepiti z njimi povezane raziskave in zagotoviti spodbude za izkoriščanje biotehnološkega napredka;

7.

meni, da je treba ustvariti ter prek zadrug upravljati majhna akumulacijska jezera (na gričih), namenjena namakanju in boju proti požarom, ki naj bodo umeščena nad območji, ki jih je možno namakati s prostim padom, kar bo zmanjšalo stroške upravljanja ter omogočilo izkoriščanje odpadnih voda, prečiščenih s tehnikami, ki uporabljajo rastline ali prezračevalne lagune;

8.

opozarja na pomembno vlogo teras pri obvladovanju erozije in izboljšanju zadrževanja vode v tleh in meni, da je smiselno sprejeti ukrepe za ohranitev, obnovo in izgradnjo teras;

9.

meni, da mora kmetijska in gozdna ureditev vključevati programe za pogozdovanje obrobnih ali onesnaženih kmetijskih površin, ker korenine grmičevja lahko zagotovijo pripetost zgornje nestabilne plasti na spodnjo stabilno kamnito plast, ki deluje kot čistilna podlaga;

10.

podpira uvedbo gozdne politike Skupnosti, katere glavni cilj bo boj proti podnebnim spremembam;

11.

meni tudi, da je nujno treba zagotoviti spodbude za kmetijske ukrepe za ohranitev pokrovnosti tal, da ne bi prišlo do zasoljevanja rečnih korit zaradi erozije;

12.

poudarja, da je mnogo vrst sredozemskega grmičevja visoko odpornih na ogenj in imajo sposobnost hitrega obnavljanja, zato jih je smiselno gojiti, zlasti ker njihov koreninski sistem zmanjšuje erozijo tal;

13.

meni, da bi v ta namen lahko pridelovali sorte, ki potrebujejo manj vode oz. da bi bilo v nekaterih primerih mogoče pomladne kulture nadomestiti z zimskimi, ki poleg tega, da potrebujejo manj vode, pomenijo tudi učinkovito zaščito tal, ker so tla v kritičnem zimskem obdobju porasla z rastlinami;

14.

meni, da lahko lokalne drevesnice vzgojijo ekotipe, ki bolj ustrezajo okolju, zato bi jih treba spodbujati s konkretnimi posegi;

15.

zahteva, da se spodbuja ohranjanje in sajenje živih mej, zlasti na območjih, kjer so te v zadnjih letih izginile;

16.

se zaveda pomembne vloge rastlinskih genskih virov za prilagoditev kmetijstva spreminjajočim se podnebnim pogojem; zato poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo programe za spodbujanje ohranjanja in nadaljnjega razvoja rastlinskih genskih virov pri kmetih in vrtnarjih ter v majhnih in srednjih rastlinjakih;

17.

opozarja na pomen prahe za obnavljanje obdelovalnih površin in zadrževanje vode; poziva Komisijo in prizadete države članice, naj spodbujajo kmetijske sisteme, prilagojene tlem v sredozemskih ekosistemih;

18.

meni, da morajo načela dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev skupne kmetijske politike (ob upoštevanju meril za ohranjanje organskih snovi v tleh) spodbujati sisteme za vsrkavanje in fiksiranje ogljika z optimizacijo uporabe tehnik pridelovanja na sušnih območjih (minimalna površinska dela, kolobarjenje, genotipi, primerni za določeno okolje, nadzor evapotranspiracije, ciljno usmerjeno gnojenje, integrirano varstvo pred škodljivci itd.);

19.

poziva pristojne organe na teritorialni ravni, naj načrtujejo upravljanje voda za namakanje in tehnologije za njihovo upravljanje glede na spremenjene potrebe in okoljske pogoje, naj predvidijo premišljeno uporabo vodnih virov glede na njihovo kakovost ter naj posredujejo pri organih za upravljanje voda za namakanje, da bodo optimalno upravljali z razpoložljivimi vodnimi viri glede na to, da je treba zmanjšati izgube vode v distribucijskih sistemih;

20.

se zavzema za ustanovitev evropskega centra za spremljanje suše, kakor tudi posebne službe Evropske agencije za okolje v Københavnu, in povečanje zmogljivosti za usklajeno protipožarno zaščito na ravni Evropske unije, saj suša in požari precej prispevajo k dezertifikaciji in degradaciji kmetijskih zemljišč, zlasti v sredozemskih regijah;

21.

poudarja potrebo po izboljšanju učinkovitosti informacij, ki jih posredujejo države članice, in po usklajevanju med njimi;

22.

priporoča razvoj sistema hitrega opozarjanja in stalnega nadzora nad stanjem tal, da bi lahko pravočasno ukrepali proti eroziji in zmanjševanju organskih snovi, kar povzroča emisije toplogrednih plinov ter izgubo obdelovalnih površin in biotske raznovrstnosti;

23.

zato poziva Komisijo, naj v svojem predlogu za novo opredelitev gorskih in otoških območij ter drugih območij z naravnimi omejitvami, ki naj bi ga predložila v letu 2009, med prednostna merila ocenjevanja opazovanih območij uvrsti stopnjo tveganja za degradacijo tal in dezertifikacijo;

24.

ocenjuje, da je potrebno okrepiti raziskave, razvoj in inovacije ter ob upoštevanju biotehnološkega napredka posebno pozornost nameniti območjem, ki močneje občutijo pomanjkanje vode in sušo;

25.

poziva Komisijo, naj pri vmesni reviziji sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, predvideni v letu 2009, predvidi večje spodbude za podporo programom za raziskave in razvoj, ki jih izvaja več držav članic in katerih namen je izboljšanje znanja za trajnostno upravljanje tal in območij, kjer že prihaja do degradacije;

26.

poziva Komisijo, naj preveri potrebnost oblikovanja okvira, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za boj proti vzrokom in posledicam podnebnih sprememb, zlasti proti degradaciji tal;

27.

meni, da je treba oblikovati programe za izobraževanje in osvežitveno usposabljanje zaposlenih v sektorju in širše javnosti, kar bi prispevalo k iskanju konkretnih rešitev, k ozaveščanju porabnikov ter ustvarjanju skupne odgovornosti pri uporabi teritorialnih virov;

28.

poziva Evropsko unijo, naj ponudi ukrepe za informiranje in usposabljanje, namenjene zlasti mladim kmetovalcem, ki bodo spodbujali uvajanje kmetijskih metod, usmerjenih v ohranjanje tal; predvsem v povezavi z vplivi podnebnih sprememb in vlogo, ki jo ima pri tem kmetijstvo;

29.

opozarja, da morajo na podlagi resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. junija 2008 o tem, kakšno prihodnost prinaša mladim kmetovalcem tekoča reforma SKP (4) imeti prednost pri financiranju projektov tiste dejavnosti, ki bodo dajale prednost mladim v kmetijskem sektorju;

30.

meni, da mora Unija okrepiti in izboljšati avtonomnost in samozadostnost pri preskrbi s krmo in hrano tudi z boljšo zaščito tal na kmetijskih površinah in zaščito njenih proizvodnih značilnosti ter zlasti s krepitvijo trajnostne rabe travinja za živinorejo (s programi za spodbujanje pridelave mesa pašnih živali, subvencijami za pašo v skladu z naravovarstvenimi predpisi itd.) za doseganje večje avtonomnosti pri preskrbi s krmo; meni, da si mora SKP, ki želi prispevati k varnosti prehrane in trajnosti po vsem svetu, prizadevati za ravnovesje med gojenjem rastlin, živali in pridobivanjem energije v okviru kmetijstva EU;

31.

zahteva, da se v okviru svetovnega trga s CO2 spodbuja ohranjanje in obnavljanje gozdov, zlasti v tistih državah članicah, ki so izgubile svojo gozdno naravno dediščino, in poudarja potrebo po uvedbi celovitega in trajnostnega upravljanja z gozdovi znotraj Evropske unije;

32.

poudarja vlogo gozdov za vodni krog ter pomen uravnotežene kombinacije gozdov, pašnikov in poljedelskih površin za trajnostno upravljanje vode; posebej poudarja pomembnost tal z visoko vsebnostjo organskih snovi ter prilagojenega kolobarjenja; opozarja, da vse večje izkoriščanje tal ogroža kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in trajnostno upravljanje vode;

33.

zahteva, da se v okviru kmetijskih dejavnosti, vezanih na vzdrževanje travnikov, trajnih pašnikov in gozdnih površin, omogoči, da je izdajanje zelenih certifikatov vezano na proizvajanje javnih dobrin (zajem CO2, biotska raznovrstnost, ohranjanje tal);

34.

poziva države članice, naj uporabijo drugi steber skupne kmetijske politike za dodeljevanje premij za kmetijske dejavnosti, vezane na vzdrževanje travnikov, trajnih pašnikov in gozdnih površin, da se tako zagotovi prispevek za proizvajanje javnih dobrin (zajem CO2, biotska raznovrstnost, ohranjanje tal); poziva Komisijo, naj prednostno obravnava ohranitev travnatih površin;

35.

zahteva, da Svet in Komisija raziščeta strategije za obnovo degradiranih tal z ukrepi, ki bodo spodbujali omejevanje takšne degradacije;

36.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.