Četrtek, 23. aprila 2009
P6_TC1-COD(2008)0263

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 23. aprila 2009 z namenom sprejetja Direktive 2009/…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ║,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Povečanje cestnega prometa, povezano z rastjo evropskega gospodarstva in zahtevami državljanov po mobilnosti, je osnovni vzrok čedalje večje preobremenjenosti cestne infrastrukture in porabe energije, kakor tudi okoljskih in družbenih problemov.

(2)	Na navedene velike izzive se ni mogoče odzvati zgolj s klasičnimi ukrepi, ki vključujejo predvsem širjenje obstoječe cestno prometne infrastrukture. Glavno vlogo pri iskanju ustreznih rešitev za Skupnost bodo imele inovacije.

(3)

Inteligentni prometni sistemi (ITS) so napredne aplikacije, ki so brez vključevanja inteligence kot taki namenjeni zagotavljanju inovativnih storitev na področju vrst prevoza in upravljanja prometa ter različnim uporabnikom omogočajo boljšo obveščenost ter varnejšo, bolj usklajeno in „pametnejšo“ uporabo prometnih omrežij.

(4)

Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v sektorju cestnega prometa in njegovih vmesnikov do drugih vrst prevoza (ITS) bo v veliki meri prispevala k izboljšanju okoljske uspešnosti, učinkovitosti, vključno z energetsko učinkovitostjo, varnosti cestnega prometa ter mobilnosti potnikov in tovora, obenem pa bo zagotovila delovanje notranjega trga in večjo raven konkurenčnosti in zaposlovanja.

(5)	Za različne vrste prevoza, na primer za železniški promet (ERTMS in TAF-TSI), promet na odprtem morju in po celinskih plovnih poteh (LRITS, SafeSeaNet, VTMIS, RIS), zračni promet (SESAR) in kopenski promet, npr. prevoz živine, je bilo razvitih več naprednih aplikacij in mehanizmov Skupnosti.

(6)	Napredek pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri drugih vrstah prevoza bi se zdaj moral odražati v dosežkih v sektorju cestnega prometa, zlasti glede zagotavljanja višjih ravni vključevanja na navedenem področju med cestnim prometom in drugimi vrstami prevoza.

(7)	V nekaterih državah članicah se je nacionalna uporaba teh tehnologij že začela izvajati v sektorju cestnega prometa, vendar je takšno izvajanje še vedno razdrobljeno in neusklajeno in ne more zagotoviti geografske kontinuitete storitev ITS po vsej Skupnosti.

(8)	Za zagotovitev usklajenega in učinkovitega uvajanja ITS v celotni Skupnosti bi bilo treba uvesti skupne specifikacije. Najprej bi bilo treba dati prednost štirim glavnim področjem razvoja in uvajanja ITS.

(9)

Skupne specifikacije bi morale med drugim upoštevati izkušnje in rezultate, ki so bili na tem področju že pridobljeni, in iz njih izhajati predvsem v okviru pobude e-varnost (4), ki jo je aprila 2002 predstavila Komisija. Komisija je na podlagi navedene pobude ustanovila forum e-varnost, da bi pospešila in nadaljevala z izvajanjem priporočil glede podpore razvoju, uvajanju in uporabi sistemov e-varnosti.

(10)	Za vozila, ki se upravljajo predvsem zaradi zgodovinskega pomena in ki so bila prvotno registrirana in/ali homologirana in/ali so se začela uporabljati pred začetkom veljavnosti te direktive in njenih izvedbenih ukrepov, ne bi smeli veljati predpisi in postopki, ki jih določa ta direktiva.

(11)	ITS bi morali izhajati iz medobratovalnih sistemov, ki temeljijo na odprtih in javnih standardih, ki so na nediskriminatorni osnovi na voljo za vse izvajalce in uporabnike aplikacij in storitev.

(12)	V prihodnje je treba zagotoviti medobratovalnost aplikacij in storitev, ki jih omogoča uvajanje ITS, kar po potrebi obsega združljivost aplikacij in storitev ITS z že obstoječimi sistemi.

(13)

Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS bo pomenila tudi obdelavo osebnih podatkov. Tovrstna obdelava bi se morala izvajati v skladu s pravili Skupnosti, ki so bila med drugim določena v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (5) in Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (6).

(14)

Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS ter predvsem prometnih in potovalnih informativnih storitev bosta pomenila obdelavo in uporabo cestnih, prometnih in potovalnih informacij, ki jih vsebujejo dokumenti, ki jih hranijo organi javnega sektorja držav članic. Takšna obdelava in uporaba bi se morali izvajati v skladu s pravili Skupnosti, kakor je določeno v Direktivi 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (7).

(15)

Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (8) vzpostavlja okvir za odobritev motornih vozil in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, medtem ko se Direktivi 2002/24/ES (9) in 2003/37/ES (10) Evropskega parlamenta in Sveta nanašata na homologacijo dvo- in trikolesnih motornih vozil oziroma kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev. Čeprav določbe iz teh direktiv zajemajo v vozilih nameščeno opremo, povezano z ITS, ne veljajo za zunanjo opremo ITS na cestni infrastrukturi in programsko opremo, ki bi morala biti ustrezno zajeta v nacionalnih postopkih za homologacijo.

(16)

Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, bi bilo treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti (11) , kot je mikrovalovna tehnologija kratkega dosega (Dedicated Short Range Communications – DSRC).

(17)

Glavne zainteresirane strani, kot so ponudniki storitev ITS, združenja uporabnikov ITS, prevozniki in upravljavci objektov, predstavniki proizvodne industrije, socialni partnerji, strokovna združenja in lokalni organi, bi morali imeti možnost, da Komisiji svetujejo o komercialnih in tehničnih vidikih uvajanja ITS v Skupnosti.

(18)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (12).

(19)

Zlasti bi bilo treba Komisjii podeliti pooblastila za sprejemanje ukrepov, ki zadevajo spremembo Prilog in ukrepov, ki določajo podrobnejše specifikacije za razvoj, izvajanje in uporabo medobratovalnih ITS. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(20)

Za namen zagotovitve usklajenega pristopa bi morala Komisija zagotoviti usklajenost med dejavnostmi odbora, ustanovljenega na podlagi te direktive, in dejavnostmi odbora, ustanovljenega z Direktivo 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (13), odbora, ustanovljenega z Uredbo Sveta (EGS) ║ 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (14), in odbora iz Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (15).

(21)

Ker ciljev te direktive, in sicer zagotovitve usklajenega uvajanja in uporabe medobratovalnih ITS v vsej Skupnosti, države članice ne morejo izpolniti v zadostni meri in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje izpolni Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta direktiva določa okvir za usklajeno in povezano uvajanje in uporabo ITS, vključno z medobratovalnimi ITS, v Skupnosti ter razvoj specifikacij, potrebnih za navedeni namen.

Uporablja se za ITS za potnike, vozila ter infrastrukturo in za njihovo interakcijo na področju cestnega prometa , vključno z mestnim prometom, in vmesnike do drugih vrst prevoza.

Ta direktiva in ukrepi iz člena 4 se uporabljajo ne glede na zahteve držav članic, ki zadevajo javni red in javno varnost.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive veljajo naslednje opredelitve:

(a)

„inteligentni prometni sistemi (ITS)“ pomenijo sisteme, v katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije in ki se uporabljajo za podporo cestnega prometa (vključno z infrastrukturo, vozili in uporabniki) in upravljanje omrežja in mobilnosti ter vmesnike do drugih vrst prevoza, vključno z zagotavljanjem večmodalnega medobratovalnega izdajanja vozovnic;

(b)	„medobratovalnost“ pomeni zmogljivost sistemov ter zmogljivost osnovnih poslovnih procesov za izmenjavo podatkov ter informacij in znanja;

(c)	„aplikacija ITS“ pomeni operativni instrument za uporabo ITS;

(d)	„storitev ITS“ pomeni uvajanje aplikacije ITS v dobro opredeljenem organizacijskem in delovnem okviru s ciljem prispevati k varnosti uporabnikov, učinkovitosti, udobju in/ali olajšati ali podpreti prevoze in potovanja;

(e)	„ponudnik storitve ITS“ pomeni vsakega ponudnika storitve ITS, bodisi javnega bodisi zasebnega;

(f)	„uporabnik ITS“ pomeni vsakega uporabnika aplikacij in storitev ITS, vključno s potniki, ranljivimi udeleženci v prometu, uporabniki in upravljavci cestno prometne infrastrukture, upravljavci voznih parkov in služb za nujno pomoč;

(g)	„nomadska naprava“ pomeni del komunikacijske ali informacijske opreme, ki jo lahko voznik vgradi v vozilo za uporabo med vožnjo, npr. mobilni telefon, navigacijski sistem ali žepni osebni računalnik;

(h)	„platforma“ pomeni vseobsegajoče funkcionalno, tehnično in delovno okolje, ki omogoča uvajanje, izvajanje ali uporabo aplikacij in storitev ITS;

(i)	„ranljivi udeleženci v prometu“ pomenijo udeležence v prometu, ki niso motorizirani, na primer pešce in kolesarje,ter motoriste in invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo;

(j)	„najnižja raven aplikacij in storitev ITS“ pomeni osnovno raven aplikacij in storitev ITS, ki so nujni elementi vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T).

Člen 3

Uvajanje ITS

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo usklajeno uvajanje in uporabo učinkovitih medobratovalnih aplikacij in storitev ITS v Skupnosti.

2.     Kadar je to mogoče, države članice zagotovijo združljivost aplikacij in storitev ITS v Skupnosti z že obstoječimi sistemi.

3.   Države članice zlasti:

(a)	zagotovijo, da so uporabnikom ITS ter ponudnikom storitev ITS na voljo zanesljivi in redno dopolnjevani ustrezni podatki o cestnem prometu;

(b)	zagotovijo, da si lahko pristojni prometni informativni in nadzorni centri v različnih regijah in različnih državah članicah izmenjujejo cestno prometne in potovalne podatke ter druge ustrezne informacije;

(c)	uporabljajo ITS v vseh vrstah prevoza in njihovih vmesnikih, pri čemer zagotavljajo visoko raven povezanosti med vsemi vrstami prevoza;

(d)	sprejmejo ustrezne ukrepe za vključitev sistemov ITS, ki omogočajo večjo varnost, v vozila in cestno infrastrukturo ter razvijejo varne vmesnike človek-stroj, zlasti pri nomadskih napravah;

(e)	sprejmejo potrebne ukrepe za vključitev različnih aplikacij ITS, ki zajemajo izmenjavo informacij in komunikacijo med vozili in cestno infrastrukturo znotraj ene same platforme;

(f)	se izogibajo povzročanju geografske razdrobljenosti in prekinitev.

4.   Za aplikacije in storitve ITS, za katere se zahtevata globalna, neprekinjena, natančna in zajamčena časovna razporeditev in pozicioniranje, je treba uporabiti satelitsko infrastrukturo ali kakršno koli tehnologijo, kot je DSRC, ki zagotavlja enakovredno raven natančnosti.

5.   Pri sprejemanju ukrepov iz odstavkov 1 in 2 države članice zahtevajo skladnost z načelom iz Priloge I.

6.     Države članice upoštevajo morfološke značilnosti geografsko izoliranih regij in razdalje do teh regij, pri čemer po potrebi uveljavijo izjemo glede stroškovne učinkovitosti iz Priloge I.

Člen 4

Specifikacije

1.   Komisija opredeli specifikacije za uvajanje in uporabo ITS ▐ na naslednjih prednostnih področjih:

(a)	optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov;

(b)	kontinuiranost upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih;

(c)	varnost na cestah;

(d)	vključevanje vozil v prometno infrastrukturo.

(2)     Komisija opredeli specifikacije za obvezno uvajanje in uporabo najnižje ravni aplikacij in storitev ITS, zlasti na naslednjih področjih:

(a)	zagotavljanje storitev prometnih in potovalnih informacij v realnem času v vsej EU;

(b)	podatki in postopki za zagotavljanje brezplačnih osnovnih storitev splošnih prometnih informacij;

(c)	usklajeno uvajanje storitve e-klica v vsej Evropi;

(d)	primerni ukrepi za varna parkirišča za tovornjake in komercialna vozila ter telematske sisteme parkiranja in rezervacij.

3.     Komisija opredeli specifikacije za nujno uvajanje in uporabo ITS, ki presegajo najnižje ravni aplikacij in storitev ITS, v primeru, če Skupnost sofinancira gradnjo ali vzdrževanje vseevropskega cestnega omrežja (TERN).

4.   Specifikacije se skladajo z načeli, določenimi v Prilogi I, in obsegajo najmanj osrednje elemente, določene v Prilogi II.

5.     Komisija za zagotavljanje medobratovalnosti in porazdelitve obveznosti po potrebi dopolni osrednje elemente iz Priloge II s specifikacijami za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev ITS ter določi vsebino storitev in obveznosti ponudnikov storitev.

6.     Specifikacije prav tako določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice skupaj s Komisijo uveljavijo dodatna pravila za izvajanje teh storitev na celotnem svojem ozemlju ali na delu svojega ozemlja.

7.     Ukrepi iz odstavkov 1 do 6, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3).

8.     Komisija pred sprejetjem specifikacij iz odstavkov 5 in 6 opravi ustrezno oceno učinka.

9.     V skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe je treba v Prilogo I in/ali II vključiti dodatna načela in/ali osrednje elemente specifikacij, ki jih ta direktiva ne določa.

Člen 5

Homologacija opreme in programske opreme ITS, povezane s cestno infrastrukturo

1.   Kadar je to potrebno za učinkovitost, vključno z energetsko učinkovitostjo in varnost ali iz razlogov, povezanih z varstvom okolja, se oprema in programska oprema ITS, ki ne sodita v področje uporabe direktiv 2002/24/ES, 2003/37/ES in 2007/46/ES, odobrita, preden se začneta uporabljati.

2.     Ustrezne specifikacije o odgovornosti za opremo in programsko opremo ITS, določeno v odstavku 1, se sporočijo nacionalnim organom, ki so odgovorni za homologacijo opreme in programske opreme ITS, ki sodi na področje uporabe te direktive.

3.   Države članice Komisiji sporočijo, kateri nacionalni organi so odgovorni za homologacijo opreme in programske opreme ITS, vključno z akreditacijo ponudnikov programske opreme ITS, ki sodi na področje uporabe te direktive. Komisija te podatke posreduje drugim državam članicam.

4.   Vse države članice priznajo homologacije, ki jih izdajo nacionalni organi drugih držav članic iz odstavka 3.

5.     Opremo in programsko opremo ITS je mogoče dati na trg in jo uporabljati le, če je pravilno nameščena in vzdrževana ter se uporablja v za to predviden namen, ki ne ogroža zdravja in varnosti oseb ter okolja, v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, in, kjer je primerno, lastnine.

6.     Za opremo in programsko opremo ITS se domneva, da izpolnjuje sprejete specifikacije iz člena 4, če so, kjer je to mogoče, usklajene z ustreznimi nacionalnimi ali evropskimi standardi v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (16).

Člen 6

Odbor za tehnične standarde in predpise

Kadar država članica ali Komisija meni, da standardi iz člena 5(6) ne izpolnjujejo v celoti sprejetih specifikacij iz člena 4, zadevna država članica ali Komisija o tem obvesti stalni odbor, ustanovljen s členom 5 Direktive 98/34/ES, in za to navede razloge. Odbor čim hitreje poda svoje mnenje.

Ob upoštevanju mnenja odbora Komisija obvesti države članice, ali je treba te standarde umakniti iz komunikacij iz člena 5 te direktive.

Člen 7

Pravila o zasebnosti, varnosti in ponovni uporabi podatkov

1.   Države članice zagotovijo, da je zbiranje, shranjevanje in obdelava osebnih podatkov, potrebnih za delovanje ITS, izvedena v skladu s pravili Skupnosti za zaščito svoboščin in temeljnih pravic posameznikov in zlasti z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES.

2.     Da se zagotovi zasebnost, se za izvajanje aplikacij in/ali storitev ITS spodbuja uporaba anonimnih podatkov, kadar je to primerno.

3.     Osebni podatki se obdelajo le, če je obdelava potrebna za izvajanje aplikacij in/ali storitev ITS.

4.     Če gre za posebne vrste podatkov iz člena 8 Direktive 95/46/ES, se takšni podatki obdelajo le, če je posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, izrecno in ob poznavanju vseh ustreznih informacij privolil v obdelavo teh podatkov.

5.   Države članice ▐ zagotovijo, da so podatki in zapisi ITS zaščiteni pred zlorabo, vključno z nepooblaščenim dostopom, spreminjanjem ali izgubo , in da se jih ne sme uporabiti za namene, ki niso navedeni v tej direktivi .

6.   Uporablja se Direktiva 2003/98/ES.

▐

Člen 8

Načrtovanje

1.    Komisija najpozneje …  (17) prvič pripravi letni delovni načrt na podlagi osrednjih elementov iz Priloge II.

2.     Komisija upošteva rezultate dela, ki ga opravljajo odbori, ustanovljeni v skladu z drugimi akti Skupnosti, in ki zadevajo različna področja ITS, vključno z evropsko svetovalno skupino za ITS iz člena 10.

3.     Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami zagotovi splošno usklajenost in medsebojno dopolnjevanje pri uvajanju ITS z drugimi ustreznimi politikami, programi in ukrepi Skupnosti.

4.     Komisija dejavno sodeluje z evropskimi in mednarodnimi standardizacijskimi organi glede določb iz prilog I in II.

5.     Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 9(2):

(a)	sprejema in spreminja letne delovne načrte;

(b)	določa prednostna področja za mednarodno sodelovanje.

Letni delovni načrt in prednostna področja za mednarodno sodelovanje se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

6.     Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 9(3) najpozneje …  (18) sprejme delovni načrt s cilji in roki za izvajanje osrednjih elementov iz Priloge II.

Člen 9

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor, ki se imenuje Evropski odbor za ITS ║, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2.     Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 10

Evropska svetovalna skupina za ITS

1.    Komisija ustanovi Evropsko svetovalno skupino za ITS, ki ji svetuje o poslovnih in tehničnih vidikih uvajanja in uporabe ITS na celotnem območju Skupnosti. Skupino sestavljajo predstavniki na visoki ravni, ki predstavljajo ustrezne ponudnike storitev ITS, združenja uporabnikov, prevoznike in upravljavce objektov, proizvodno industrijo, socialne partnerje, strokovna združenja, lokalne organe in druge ustrezne forume.

2.     Komisija zagotovi, da so predstavniki Evropske svetovalne skupine za ITS usposobljeni in da skupina vključuje ustrezne predstavnike tistih sektorjev industrije in tistih uporabnikov, na katere vplivajo ukrepi, ki jih Komisija lahko predlaga na podlagi te direktive.

3.     Evropsko svetovalno skupino za ITS se pozove, naj pripravi tehnično mnenje o osnutku specifikacij iz člena 4.

4.     Delo Evropske svetovalne skupine za ITS se izvaja na pregleden način.

Člen 11

Poročanje

1.   Države članice Komisiji najpozneje do … (19) predložijo podrobno poročilo o svojih nacionalnih dejavnostih in projektih v zvezi s prednostnimi področji, določenimi v členu 4(1), ki vključujejo vsaj informacije iz Priloge III.

2.   Države članice Komisiji najpozneje do … (20) predložijo svoje načrte za nacionalne ukrepe na področju ITS v naslednjih petih letih, ki vključujejo vsaj informacije iz Priloge III.

3.   Države članice po tem vsako leto poročajo o napredku, doseženem pri izvajanju teh načrtov.

4.   Komisija vsakih šest mesecev poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri izvajanju te direktive, s priloženo analizo o delovanju pravil iz prilog I in II, in oceni potrebo po spremembi te direktive .

Zlasti Komisija vsakih šest mesecev poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o stanju financiranja, pri čemer Komisija po potrebi oblikuje predlog o financiranju izvajanja najnižje ravni aplikacij in storitev ITS.

Člen 12

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do … (21). Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 14

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

---

(1)  Mnenje z dne 13. maja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C …

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. aprila 2009.

(4)  http://www.esafetysupport.org/download/European_Commission/048-esafety.pdf

(5)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(6)  UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(7)  UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

(8)  UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(9)  UL L 124, 9.5.2002, str. 1.

(10)  UL L 171, 9.7.2003, str. 1.

(11)  Glej Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1) in Uredbo (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 196, 24.7.2008, str. 1).

(12)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(13)  UL L 166, 30.4.2004, str. 124.

(14)  UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

(15)  UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(16)   UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(17)   Tri mesece po začetku veljavnosti te direktive.

(18)   Šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

(19)  Šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

(20)  Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.

(21)   12 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.