3.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 27/119

1.1

EESO v celoti podpira vse ukrepe za spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij med državljani EU ter pozdravlja pobudo, da se prek vseživljenjskega učenja kot gonilne sile za inovacije evropsko leto posveti podpori in spodbujanju ustvarjalnosti. EESO je že večkrat poudaril pomen spodbujanja inovacij za dosego ciljev lizbonske strategije (1). Čeprav EESO podpira okvir, v katerega je umeščeno evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij, pa na podlagi opazovanj, navedenih v nadaljevanju, meni, da ta predlog odločbe ni najboljši možni instrument za uresničitev zastavljenega cilja.

1.2

Medtem ko so bila druga evropska leta organizirana v razmeroma dolgem časovnem obdobju, ki je omogočal, da so bili predlogi pripravljeni do dve leti vnaprej, bo v tem primeru od sprejetja predloga Komisije do začetka evropskega leta ostalo le sedem mesecev, v katerih morata Evropski parlament in Svet sprejeti odločbo, Evropska komisija in države članice pa morajo v tem času organizirati in uskladiti načrtovane pobude. EESO meni, da je ta postopek prenagljen in bi lahko ogrozil evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti, ki glede na pomembnost dogodka zasluži tudi temu primerno pripravo.

1.3

V predlagani odločbi sta zelo nejasna dva vidika, za katera EESO meni, da sta zelo pomembna in bi ju bilo treba pojasniti v besedilu predloga: i) financiranje evropskega leta in ii) navajanje podpore ali sodelovanja drugih politik in programov EU, ki ne sodijo v področje vseživljenjskega učenja.

1.3.1

EESO sprejema predlog Evropske komisije, če ni treba uvesti posebne proračunske postavke za evropsko leto, in se strinja, da bi lahko uporabili proračunska sredstva za program vseživljenjskega učenja, ki vključuje posebne cilje za spodbujanje inovacij. Vendar EESO poudarja, da predlagana odločba ne navaja zneska, ki bi ga lahko namenili za ta dogodek, omenja le, da je proračunski vir program vseživljenjskega učenja, pobude pa se bodo sofinancirale iz drugih programov, ki niso niti omenjeni niti podrobno opredeljeni. Glede na določbe predlagane odločbe Odbor meni, da bi bilo treba navesti nekaj podatkov o okvirnih stroških, predvidenih za to pobudo. Zato EESO meni, da bi moral predlog vsebovati oceno proračuna.

1.3.2

Predlog je še bolj nejasen glede možnosti sofinanciranja iz drugih programov in političnih področij. Iz besedila odločbe bi lahko razbrali, da je spodbujanje inovacij eden od posebnih ciljev drugih programov, kot sta program za podjetništvo in inovativnost ter podporni program za politiko IKT (ki sta vključena v okvirni program za konkurenčnost in inovacije), zato so te vrste programov primerne za sofinanciranje dejavnosti evropskega leta. V tem okviru EESO meni, da bi moral predlog podrobno navesti, kateri programi se bodo uporabljali za sofinanciranje evropskega leta, v kolikšni meri in kako bodo pobude usklajene med različnimi programi sofinanciranja, ki jih upravljajo različni generalni direktorati Komisije.

1.4

Na podlagi teh argumentov, ki sestavljajo večino jedra tega mnenja, EESO predlaga, da Evropska komisija ponovno razmisli o predlogu in upošteva navedene ugotovitve. Poleg tega EESO predlaga, da Evropski parlament in Svet upoštevata te ugotovitve in besedilo odločbe spremenita na tistih področjih, kjer je potrebna podrobnejša pojasnitev.

2.1

V sklepih Evropskega sveta, sprejetih na izrednem zasedanju v Lizboni marca 2000, je bilo poudarjeno, da mora evropski referenčni okvir opredeliti nova osnovna znanja, ki naj jih zagotovi vseživljenjsko učenje, ter poudariti, da so ljudje največja dobrina Evrope. Poleg tega je bilo poudarjeno, da bi bilo treba evropski sistem izobraževanja in usposabljanja prilagoditi povpraševanjem družbe, ki temelji na znanju, in potrebi po izboljšanju ravni in kakovosti zaposlovanja.

2.2

Ta osnovna znanja ali ključne sposobnosti za vseživljenjsko učenje so bili opredeljeni v priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 (2) in se lahko obravnavajo kot bistveni dejavnik za inovacije, produktivnost in konkurenčnost, ki so ključnega pomena v družbi, ki temelji na znanju. O tem priporočilu je EESO takrat podal mnenje (3).

2.3

Evropski svet je v sklepih, sprejetih 8. in 9. marca 2007 v Bruslju, države članice in institucije EU pozval, naj nadaljujejo prizadevanja za oblikovanje boljših okvirnih pogojev za inovacije in večje naložbe v raziskave in razvoj. V poglavju o izboljšavah na področju inovacij, raziskav in izobraževanja je Svet priznal, da so države članice „odločene izboljšati okvirne pogoje za inovacije, kot so konkurenčni trgi, ter nameniti dodatna sredstva za raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti“. Zato je Komisijo in države članice pozval, „naj spodbudijo izvajanje strategije inovativne politike“, glede na to, da sta izobraževanje in usposabljanje „predpogoja za dobro delujoč trikotnik znanja (izobraževanje – raziskave – inovacije)“.

2.4

Uvedba evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij je dober način, kako prispevati k razpravi o izzivih, s katerimi se sooča Evropa, kajti tako je mogoče povečati ozaveščenost javnosti glede pomena ustvarjalnosti in inovacijske sposobnosti pri izboljševanju osebnega razvoja in povečevanju skupne blaginje.

3.1

Predlog odločbe razglaša leto 2009 za evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij, katerega splošni cilj je podpreti prizadevanja držav članic za spodbujanje ustvarjalnosti z vseživljenjskim učenjem kot gonilno silo za inovacije in ključnim dejavnikom za razvoj osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih sposobnosti vseh posameznikov v družbi. Poleg tega splošnega cilja izpostavlja trinajst dejavnikov, ki bi lahko prispevali k spodbujanju ustvarjalnosti in inovacijske sposobnosti.

3.2

Predlagani ukrepi za dosego zastavljenih ciljev vključujejo konference in pobude za povečanje ozaveščenosti glede ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije, kampanje za spodbujanje ključnih sporočil, identifikacijo in razširjanje dobre prakse ter študije, pripravljene na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni.

3.3

Predlog odločbe uvaja mesto nacionalnega koordinatorja evropskega leta, ki bo odgovoren za organizacijo. Usklajevanje dejavnosti bo potekalo na ravni EU na sejah nacionalnih koordinatorjev, ki jih bo organizirala Evropska komisija.

3.4

Predlog še določa, da se bodo finančna sredstva črpala iz programa vseživljenjskega učenja, brez poseganja v podporo in sofinanciranje, ki je lahko dodeljeno programom na drugih področjih, kot so podjetništvo, kohezija, raziskave in informacijska družba.

4.1

EESO v celoti podpira vse ukrepe za spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij med državljani EU. V svojem mnenju na lastno pobudo o inovacijah: učinku na spremembe v industriji in vlogi EIB  (4) je EESO poudaril, da mora „inovativnost temeljiti predvsem na široko zasnovanem izobraževanju in usposabljanju, v skladu s pogoji za vseživljenjsko učenje“. Zato in v skladu s tem stališčem bo EESO močno podprl uporabo kakršnih koli instrumentov, ki lahko pomagajo pri spodbujanju ustvarjalnosti in inovacijske sposobnosti. Vendar želi navesti naslednje ugotovitve o obravnavanem predlogu.

4.2

EESO pozdravlja pobudo, da se prek vseživljenjskega učenja kot gonilne sile za inovacije evropsko leto posveti podpori in spodbujanju ustvarjalnosti med vsemi državljani. EESO je že večkrat poudaril pomen spodbujanja inovacij kot sestavnega dela procesa za dosego ciljev lizbonske strategije. V okviru tega je v skladu z Ahovim poročilom (5) treba spodbujati kulturo in inovacije za izboljšanje produktivnosti in obvladovanje družbenih izzivov v Evropi.

Čeprav EESO podpira okvir, na katerem temelji evropsko leto, pa meni, da obravnavani predlog odločbe ni najboljši možni instrument za dosego zastavljenega cilja niti glede na vsebino dokumenta niti glede na obliko, v kateri je bil pripravljen in sprejet.

4.3

EESO meni, da osnovni pristop te pobude ni najprimernejši za to vrsto dejavnosti. Točka 3 obrazložitvenega memoranduma glede posvetovanja z zainteresiranimi stranmi navaja, da so s poslanci Evropskega parlamenta in državami članicami potekale neformalne razprave. To pomeni, da je bil pri pripravi predloga uporabljen pristop „od zgoraj navzdol“, torej od institucij k državljanom.

EESO meni, da pri pristopu „od zgoraj navzdol“, pri katerem člani družbe in organizacij niso bili vključeni v načrtovanje in pripravljalna dela evropskega leta, obstaja večja nevarnost, da ga javnost ne bo opazila, kot pa če bi si prizadevali za aktivno udeležbo tistih, katerih prispevek je nujno potreben za uspeh.

V okviru tega, je treba omeniti ugotovitev, ki jo je EESO zapisal v mnenju o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju, rezultatih in splošni oceni Evropskega leta invalidov 2003  (6). V tem mnenju (7) je EESO pozval evropske institucije, da pri pripravah tovrstnih pobud v prihodnje podprejo pristop „od zgoraj navzdol“. Zato EESO poudarja, da bi bilo treba pri pripravi evropskih let uporabljati to metodologijo.

4.4

Ker naj bi se evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij predvidoma začelo 1. januarja 2009 in glede na časovni okvir, ki je na voljo za njegovo sprejetje v Evropskem parlamentu in Svetu (prvo branje), EESO meni, da je časovni načrt za pripravo in sprejetje tega evropskega leta močno prenagljen. V prejšnjih primerih je EESO sprejel mnenje leto pred začetkom evropskega leta (8), kar dokazuje vnaprejšnje načrtovanje Komisije. Dober primer vnaprejšnjega načrtovanja je mnenje (9) o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)  (10), ki ga je EESO sprejel na plenarnem zasedanju maja 2008.

Morda bi bilo bolj smiselno preložiti to pobudo, ne da bi leto 2009 imenovali za evropsko leto, kot pa prehitevati s sprejetjem odločbe, ki zaradi pomanjkanja časa za načrtovanje ustreznih dejavnosti ne bo uspela uresničiti zastavljenih ciljev.

4.5

Točka 3.2 obrazložitvenega memoranduma predloga omenja pričakovanje, da bo leto imelo vsaj tako pomemben učinek, kot so ga imele prejšnje tovrstne pobude, na primer evropsko leto vseživljenjskega učenja in evropsko leto izobraževanja s športom. Vendar predlog ne navaja nikakršne poznejše analize rezultatov opravljenih dejavnosti. Na podlagi tega lahko predvidevamo, da bo analiza učinka opravljena empirično ali s pomočjo neposrednih kazalnikov iz programa vseživljenjskega učenja ali drugih programov, povezanih s to pobudo.

4.6

EESO se strinja s Komisijo, da prožnost za določanje prednostnih nalog na letni ali večletni podlagi v programu vseživljenjskega učenja ali drugih ustreznih programih zagotavlja zadosten finančni manevrski prostor, tako da ne bodo potrebna nobena dodatna sredstva za evropsko leto. Spodbujanje inovacij je eden od posebnih ciljev programa vseživljenjskega učenja in drugih tovrstnih programov, kot sta program za podjetništvo in inovativnost ter podporni program za politiko IKT, ki sta vključena v okvirni program za konkurenčnost in inovacije. Čeprav predlog izrecno ne navaja okvirnega programa, EESO meni, da bi pobudo lahko organizirali na podlagi obstoječih programov in proračunov, kot je navedeno v točki 5 obrazložitvenega memoranduma predloga.

5.1

Člen 2 predloga določa poseben cilj, v okviru katerega je treba poudariti številne dejavnike, ki bi lahko prispevali k spodbujanju ustvarjalnosti in sposobnosti za inovacije. Ti dejavniki so razvrščeni v tri obsežne kategorije, ki vsebujejo različne vidike.

EESO meni, da je treba te cilje in/ali dejavnike pojasniti, tako da bodo dejavnosti, ki jih je treba izvesti, v glavnem osredotočene na nekatere pomembne vidike, ki so z ustvarjalnostjo in inovacijami povezani kot glavne smernice pobude, na javnost (zlasti mlade) kot ciljno skupino za posamezne dejavnosti ter na izobraževalne ustanove in socio-ekonomsko ter poslovno mrežo kot na posrednika teh dejavnosti.

5.2

Evropsko leto, posvečeno ustvarjalnosti in inovacijam, bi moralo obsegati inovativne ukrepe za dosego zastavljenih ciljev. Ukrepi, navedeni v členu 3, ki so na splošno primerni, se običajno uporabljajo za vse vrste kampanj ozaveščanja, promocije in razširjanja. EESO meni, da bi bilo poučno, zlasti za mlade, če bi predlagane dejavnosti vključevale nekatere inovativne ukrepe, da bi tako dosegli cilje predloga. Tako bi lahko na primer organizirali natečaj, da bi našli zamisli za instrument, ki bi na bolj prepoznaven način prispeval k nenehnemu spodbujanju ustvarjalnosti in inovacij po vsej Evropi. Nadaljnja možnost bi bila uvedba podeljevanja evropske nagrade (letno ali vsaki dve leti), ki bi na vseh možnih področjih in dejavnostih povečala veljavo in spodbujala zares inovativne zamisli in ustvarjalnost med mladimi.

5.3

Ne glede na splošne ugotovitve o sofinanciranju evropskega leta prek programa vseživljenjskega učenja in okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije EESO meni, da bi bilo treba v členu 6 predloga podrobneje pojasniti ta vidik, ki je zelo pomemben za končni uspeh.

5.3.1

Ta odločba bi morala vključevati vsaj oceno proračuna. Naveden bi bil lahko znesek, ki je na voljo za leto 2009 in za naslednja proračunska leta v okviru programov za sofinanciranje evropskega leta, ali najvišji odstotek stroškov v okviru teh programov v ustreznih proračunskih letih. Obe rešitvi bi bili ustrezni, saj po mnenju EESO ocenjenih stroškov te pobude ni priporočljivo puščati popolnoma neopredeljenih.

5.3.2

Člen 6 predloga se začne s stavkom: „Brez poseganja v podporo, ki jo je evropsko leto lahko deležno s strani programov in politik na drugih področjih, kot so podjetništvo, kohezija, raziskave in informacijska družba…“. Glede na nejasnost besedila tega člena EESO meni, da vrsta sodelovanja in sofinanciranja s strani generalnih direktoratov Komisije in programov, povezanih z izobraževanjem, kulturo in vseživljenjskim učenjem, ni določena. EESO meni, da bi moralo biti v členu opredeljeno, kateri programi se bodo uporabljali za sofinanciranje evropskega leta, v kolikšni meri in kako bodo usklajene pobude med različnimi programi sofinanciranja, ki jih upravljajo različni generalni direktorati Komisije.

5.4

Nenazadnje EESO meni, da bi moralo besedilo predlagane odločbe vsebovati sklicevanje na ovrednotenje rezultatov in razširjenost področja evropskega leta. Ob koncu leta je treba oceniti izvedene dejavnosti in dosežene rezultate, tako da bi se na podlagi izkušenj lahko pripravili na naslednja evropska leta ter ocenili obseg in uspeh vloženih prizadevanj.