15.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 10/44

1.1

Odbor pozdravlja nov predlog uredbe. Z njegovim sprejetjem bosta razveljavljeni uredbi št. 684/92 in št. 12/98.

1.2

Varnost potnikov mora biti tudi pri avtobusnem prevozu glavna skrb, vsa ostala vprašanja je treba obravnavati kot manj pomembna.

1.3

Nova uredba naj bi uvedla strožji nadzor mednarodnega avtobusnega prevoza, ki se izvaja v več državah članicah, in tako povečala varnost v cestnem prometu.

1.4

Odbor pozdravlja ta predlog, saj sodi v program priprave „boljše zakonodaje“ in je v skladu s prizadevanji za poenostavitev in posodobitev pravnega reda Skupnosti.

1.5

Odbor priporoča naslednje:

1.5.1

Navedbo „resna kršitev ali ponavljajoče se manjše kršitve zakonodaje Skupnosti o cestnem prometu“ je treba dodatno pojasniti. Kaj je manjša kršitev? Za koliko manjših kršitev se izreče upravna kazen?

1.5.2

Poleg tega je treba pripraviti seznam dejstev, zaradi katerih določeno dejanje postane resna kršitev.

1.5.3

Načela subsidiarnosti ne bi smeli izkoriščati za diskriminacijo prevoznikov nerezidentov; glede tega bi moral predlog vsebovati več zaščitnih ukrepov.

1.5.4

Vzpostavitev baze podatkov za celotno EU mora biti prednostna naloga, da bi lahko preverjali podrobne podatke o licencah in druge z njimi povezane podatke ter olajšali njihovo izmenjavo.

1.5.5

V skladu s členom 23(3) imajo prevozniki pravico do pravnega sredstva zoper upravno sankcijo, ki jim jo je izrekla država članica gostiteljica v zvezi z opravljanjem kabotaže. Ta možnost se izvaja brez poseganja v kazenski pregon.

2.1

Direktiva 96/26/ES o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika je bila prvotno skupaj z uredbama (EGS) št. 684/92 in (ES) št. 12/98 o dostopu do trga avtobusnih prevozov glavna osnova za notranji trg mednarodnih cestnih prevozov potnikov.

2.2

Direktiva je uvedla minimalne standarde kakovosti, ki jih je treba izpolnjevati za opravljanje poklica, uredbi pa sta liberalizirali storitve mednarodnih občasnih potniških prevozov in uvedli poseben postopek za pridobitev dovoljenja za opravljanje mednarodnih linijskih potniških prevozov ter omogočili opravljanje kabotaže v okviru mednarodnih storitev.

2.3

Ta pravila je treba zdaj uskladiti z novim pravnim okvirom, ki ga določa Uredba o javnem prevozu potnikov po cesti in železnici, ki naj bi jo v kratkem sprejela Parlament in Svet. Poleg tega je treba pravila razjasniti in v nekaterih primerih poenostaviti, saj izkušnje kažejo, da določeni predpisi pomenijo nepotrebne upravne obremenitve.

2.4

Prevozniki, ki opravljajo storitve mednarodnega avtobusnega prevoza potnikov, morajo imeti licenco za mednarodni cestni potniški prevoz, ki jo izda pristojni organ države članice, kjer ima prevoznik sedež, razen če so določene izjeme.

2.5

Uredba št. 684/92 odpira dostop do trga za mednarodni avtobusni prevoz potnikov, Uredba št. 12/98 pa določa pogoje, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo prevozne storitve na območju države članice.

3.1

Cilj predloga je pregledati in prečistiti uredbi št. 684/92 in št. 12/98 o dostopu do trga avtobusnih prevozov. Predlog pojasnjuje obstoječe zakonodajne določbe in jih spreminja glede nekaterih vidikov, da bi se tako okrepila splošna usklajenost in zmanjšale upravne obremenitve.

3.2

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje definicije:

3.2.1

„Linijski prevozi“ pomenijo prevoze, s katerimi se zagotovi prevoz potnikov v določenih časovnih presledkih na določenih linijah, potniki pa vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajah. Za te storitve je potrebno dovoljenje države članice, kjer ima prevoznik sedež in kjer je(so) registrirano(-a) njegovo(-a) vozilo(-a). Dovoljenje omogoča imetniku opravljanje linijskih prevozov na ozemljih vseh držav članic, prek katerih potekajo prevozne poti.

3.2.2

„Posebni linijski prevozi“ pomenijo linijske prevozne storitve, s katerimi se zagotovi prevoz določene kategorije potnikov, prevoz drugih potnikov pa ne. Posebni linijski prevozi vključujejo:

Za posebne linijske prevoze se dovoljenje („route licence“) ne zahteva, če jih ureja pogodba, sklenjena med organizatorjem in prevoznikom.

3.2.3

„Občasni prevozi“ pomenijo prevoze, ki niso zajeti v definiciji linijskih prevozov, vključno s posebnimi linijskimi prevozi, in katerih glavna značilnost je, da se z njimi prevažajo skupine potnikov, sestavljene na pobudo stranke ali prevoznika. Za te prevoze ni potrebno dovoljenje („route licence“).

3.2.4

„Prevozi za lastni račun“ pomenijo prevoze, ki jih organizira podjetje za lastne zaposlene ali neprofitna organizacija za prevoz svojih članov, povezan z njihovimi socialnimi dejavnostmi. Pri tem morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Prevozi za lastni račun so izvzeti iz vsakega sistema dovoljenj, vendar za te prevoze velja sistem potrdil, ki jih izdajo pristojni organi države članice, kjer je vozilo registrirano.

3.2.5

„Kabotaža“ pomeni nacionalni cestni prevoz, ki ga začasno opravlja prevoznik nerezident.

3.2.6

Kabotaža je dovoljena za naslednje prevoze:

Države članice uporabljajo nacionalne zakone in druge predpise za prevoznike nerezidente pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za njihove državljane.

4.1

Člen 8 poenostavlja postopek za pridobitev dovoljenja („route licence“). Za zavrnitev dostopa na trg predlog določa le en razlog, in sicer, če bi prevoz, za katerega se zahteva dovoljenje, resno ogrožal izvedljivost primerljivega prevoza, ki se izvaja v okviru obveznosti opravljanja javnih storitev na teh direktnih odsekih. To je razumljivo.

4.2

Mnenje tranzitnih držav, kjer potniki ne vstopajo ali izstopajo, se ne bo upoštevalo, vendar bodo obveščene, takoj ko bo za storitev izdano dovoljenje. To bo izboljšalo učinkovitost sistema.

4.3

Načelo subsidiarnosti se uporablja, saj predlog ne spada v izključno pristojnost Skupnosti. Vendar pa je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da prevozniki nerezidenti ne bodo diskriminirani.

4.4

Člen 18(2), ki obravnava vozovnice, je treba dodatno pojasniti.

4.5

Prevozniki morajo izdajati posamične ali skupne vozovnice. Prevoznik ne odgovarja za primer, če potnik(i) pri kontroli vozovnic, ki jo izvede pooblaščeni inšpektor (in če je prevoznik prej izdal vozovnice), nima(jo) veljavne(veljavnih) vozovnice(vozovnic). Ko so vozovnice izdane, so potniki odgovorni za to, da jih pokažejo pooblaščenemu inšpektorju.

5.1

Na splošno je predlog v skladu s cilji Komisije.

5.2

Vprašanja v zvezi z resnimi in manjšimi kršitvami ter upravnimi sankcijami bi bilo treba dodatno pojasniti. Naravo in vrste kršitev, ki sodijo v različne kategorije, je treba opredeliti in uskladiti v vsej Skupnosti.

5.3

V primeru resnih kršitev ali ponavljajočih se manjših kršitev lahko država članice gostiteljica zaprosi državo, ki je izdala licenco za mednarodni prevoz, da imetniku licence izreče upravne sankcije, npr. začasni ali trajni odvzem nekaterih ali vseh overjenih kopij licence ali začasni ali trajni odvzem licence. Te upravne sankcije se izvajajo brez poseganja v kazenski pregon v državi članici gostiteljici.

5.4

Predlog omenja pravna sredstva zoper izrečene sankcije ali v primeru, če izdaja dovoljenja ni odobrena, vendar morajo vse strani ta sredstva priznavati kot pravična in nediskriminacijska.

5.5

Za lažjo hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo informacij med državami članicami o avtobusnem prevozu je treba vzpostaviti bazo podatkov za celotno EU. Poleg tega bi morali biti pri kontroli vozila, ki jo izvede pooblaščeni uradnik, s pomočjo številke licence za mednarodni prevoz (licenca Skupnosti) dosegljivi vsi pomembni podatki, s katerimi se preveri veljavnost licence.