27.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 175/88

1.1

Zaradi varnosti v cestnem prometu, s cestnim tovornim prometom povezanega kriminala ter zdravja in varnosti voznikov tovornjakov je treba po vsej EU zagotoviti več varnih in varovanih parkirišč.

1.2

Mednarodna zveza za cestni promet (IRU) in Evropska federacija delavcev v prometu (ETF) sta pripravili skupna merila, ki so dobro sprejeta in uresničljiva in ki jih je treba upoštevati pri izgradnji takšnih počivališč.

1.3

EESO pozdravlja pobudo Evropskega parlamenta, da ob podpori Evropske komisije začne pilotni projekt, s katerim bo preveril izvedljivost in zagotovil začetno pomoč za oblikovanje varnih in varovanih parkirišč za poklicne voznike.

1.4

Komisija vprašanje varnih in varovanih parkirišč za poklicne voznike vključi v pripravo in sofinanciranje vseevropskih cestnih omrežij;

1.5

Komisija naredi enako, kadar potrjuje projekte cestne infrastrukture, ki so sofinancirani v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Evropska investicijska banka bi morala ravnati enako, ko dodeljuje posojila za cestno infrastrukturo;

1.6

države članice to vprašanje proučijo v okviru izvajanja akcijskega načrta za varnost v cestnem prometu;

(Opomba: v zvezi s temi tremi predlogi bi bilo treba posebno pozornost posvetiti dejstvu, da je treba zagotoviti več počivališč za poklicne voznike, še posebej zato, ker promet med „starimi“ in „novimi“ državami članicami vztrajno narašča.)

1.7

Komisija do aprila 2009 oceni vlogo, ki jo lahko ima EU pri zakonskem urejanju ustreznih vidikov tega vprašanja ter pri razvijanju nezavezujočih pravnih aktov na področjih, ki v glavnem sodijo v pristojnost držav članic. To bo Komisiji in državam članicam omogočilo sprejeti hitre in usklajene ukrepe po zaključku pilotnega projekta, omenjenega v točkah 2.9, 2.10 in 2.11 spodaj. Oceno bi bilo treba izvesti v skladu s členom 71 Pogodbe, obenem pa upoštevati povezavo med ukrepi glede delovnega časa ter tistimi za zdravje in varnost delavcev. V to bi lahko vključili tudi ukrepe za varna in varovana parkirišča za poklicne voznike;

1.8

Komisija v to oceno v celoti vključi socialne partnerje.

1.9

Komisija bi morala raziskati, kako bi lahko okrepili in pomagali uresničiti pobude, ki jih je sprožila organizirana civilna družba za obravnavanje vprašanja varnih in varovanih parkirišč, ter obenem podprli vpletene organizacije, da bi njihovim članom pomagali čim bolj izkoristiti sedanja in novozgrajena počivališča. Komisija bi jim lahko na primer – tudi prek interneta – pomagala dopolnjevati in izboljševati informacije o počivališčih ter povečati dostopnost teh informacij za njihove člane. Drugi dve možnosti bi lahko bili sistem za certificiranje varnih in varovanih parkirišč (ob uporabi skupnih meril IRU/ETF) in sistem vsakodnevnih informacij o še prostih parkirnih mestih. Skupaj z državami članicami in ustreznimi organizacijami bi lahko Komisija razvila načine za pravočasno obveščanje voznikov.

2.1

Evropska politika varnosti v cestnem prometu, vključno s tretjim evropskim akcijskim programom za varnost v cestnem prometu (2003) in vmesnim pregledom evropskega akcijskega programa za varnost v cestnem prometu (2006), je namenjena ciljnemu občinstvu, kot so vozniki motornih koles, pešci, mladi, in tudi poklicnim voznikom. Toda Komisija je več pomembnih vidikov zanemarila in eden od teh se socialnim partnerjem zdi celo bistvenega pomena. Na področju varnosti cestne infrastrukture so to počivališča za poklicne voznike, še posebej varna in varovana počivališča.

2.2

Zakaj je to vprašanje tako bistveno? V odgovor na to lahko navedemo najmanj tri dobre razloge.

2.3

Prvi je varnost v cestnem prometu. Nedavno je stopila v veljavo nova Uredba 561/2006 o času vožnje in počitka, ki v členu 12 posredno priznava pomen zadostnega števila varnih in varovanih počivališč za poklicne voznike na avtocestnem omrežju EU (1). Poleg ureditve EU je treba omeniti tudi državne zakonodaje, ki v nekaterih državah članicah ob koncu tedna prepovedujejo vožnjo s težkimi tovornjaki. V ta namen morajo države članice izboljšati obveščanje in medsebojno usklajevanje.

2.4

Drugi razlog je obseg s cestnim tovornim prometom povezanega kriminala. Čeprav so statistični podatki iz držav članic v več pogledih nezadostni in težko primerljivi, kaže, da se število kraj (tovornjakov in tovora) in napadov na voznike povečuje. Na podlagi podatkov iz različnih virov je mogoče sklepati, da se v mednarodnem cestnem prometu približno 40 % kaznivih dejanj zgodi na parkiriščih ob avtocestah. Raziskava Evropske konference ministrov za promet in Mednarodne zveze za cestni promet (IRU), ki trenutno poteka, bo v kratkem zagotovila nove podatke o napadih in nasilju nad poklicnimi vozniki na počivališčih.

2.4.1

Parlament je pred kratkim (maja 2007) objavil študijo o organizirani kraji tovornih vozil in njihovega tovora v EU (2), ki ocenjuje škodo zaradi kraj na več kot 8,2 milijarde EUR ali 6,72 EUR na pot natovorjenega vozila. Študija je pokazala, da je vsako leto približno 9 000 poklicnih voznikov žrtev tovrstnega kriminala na avtocestah v EU.

2.5

Tretji razlog je to, da je treba upoštevati varnost in zdravje voznikov tovornjakov. Utrujen voznik lahko ogroža varnost v cestnem prometu, toda omejitev časa vožnje je pomemben element prometne politike predvsem s stališča konkurence. Ta vidik ima v sedanji zakonodaji le skromen položaj.

2.6

Zastavljajo se še druga vprašanja. Poklicni vozniki vozil z maso, manjšo od 3,5 tone, so na primer izvzeti iz evropskih predpisov o času vožnje in počitka ter o napravah za omejevanje hitrosti, in to kljub dejstvu, da promet s temi vozili – vključno s prevozom tovora velike vrednosti – narašča ter da se povečuje tudi število nesreč, v katere so ta vozila vpletena.

2.7

Omeniti pa je treba tudi obsežno vprašanje spodbujanja vključevanja socialnih elementov v zakonodajo, ki se nanaša na voznike tovornjakov. To do sedaj ni bilo deležno zadostne pozornosti.

2.8

Poleg tega bi varna in varovana parkirišča, postavljena v ustreznih presledkih ob avtocestah v EU, lahko pozitivno vplivala na okolje in pripomogla k boljšemu pretoku prometa.

2.9

Trenutno poteka razprava o pomenu varnih in varovanih počivališč za poklicne voznike. Eden njenih ključnih elementov je nedavna zahteva (iz leta 2006), ki so jo delodajalci in sindikati iz tega sektorja, povezani v IRU in ETF (Evropsko federacijo delavcev v prometu), naslovili na EU ter državne, regionalne in lokalne organe držav članic in v kateri zahtevajo pripravo zadostnega števila objektov tovrstne infrastrukture v skladu z merili, ki so jih skupaj razvili.

2.10

Med razpravo o novi Uredbi 561/2006 je bilo v Parlamentu govora tudi o varnih in varovanih parkiriščih. Posebno zaskrbljenost je sprožil s cestnim tovornim prometom povezani kriminal. Na pobudo Parlamenta in ob podpori Komisije je bil za poseben pilotni projekt zagotovljen proračun v višini 5,5 milijona EUR. Ta projekt, ki zdaj poteka, vključuje študije izvedljivosti in zagotavlja pomoč za začetek del za zagotovitev varnih parkirišč.

2.11

Evropska komisija je leta 2006 naročila Študijo izvedljivosti priprave mreže varnih parkirišč za izvajalce cestnega prometa na vseevropskem cestnem omrežju (Study on the feasibility of organising a network of secured parking areas for road transport operators on the Trans European Road Network), ki je bila dokončana v začetku leta 2007 (3).

2.12

Petim vzorčnim projektom je bila dodeljena začetna pomoč. Glavna cilja sta: določitev skupnih pogojev za varna parkirišča in izgradnja nekaj novih varnih parkirnih mest v najmanj dveh državah članicah. Med ključnimi vprašanji, ki jih je treba proučiti, so modeli javno-zasebnih partnerstev.

2.13

Evropska komisija bo pilotni projekt ocenila takoj po njegovem zaključku do aprila 2009. V oceno bo vključila neposredno vpletene strani, ki bodo sodelovale tudi v izvajanju tega projekta. Leta 2009 utegne Komisija predstaviti politične predloge (zakonodaja, nezavezujoči pravni akti, usklajevanje, izmenjava najboljših praks ipd.), ki se bodo opirali na to oceno.

2.14

Parlament je poleg tega za razvoj sistema za certificiranje varnih in varovanih parkirišč v proračunu za leto 2007 predvidel 2 milijona EUR.

2.15

EESO je vprašanje varnih in varovanih parkirnih mest za poklicne voznike nedavno na kratko obravnaval v svojem mnenju TEN/217 (4) in v mnenju TEN/270 (5).

2.16

Vprašanje razpoložljivosti parkirnih mest obravnava tudi osnutek poročila Parlamenta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (2006/0182/COD) z dne 20. marca 2007.

3.1

Odbor meni, da je Komisija z določitvijo predpisov za čas vožnje in počitka prevzela tudi odgovornost za to, da se poklicnim voznikom omogočijo pogoji za spoštovanje teh predpisov. To pomeni, da je treba ob glavnih evropskih avtocestah zagotoviti primerna parkirišča v presledkih, ki bodo voznikom omogočili predpisani počitek, ko je to potrebno.

3.2

Merila za takšna primerna parkirišča, ki sta jih marca 2006 razvili Mednarodna zveza za cestni promet in Evropska federacija delavcev v prometu, so dobro sprejeta in uresničljiva. Ustrezno odražajo vrsto političnih priporočil študije izvedljivosti, omenjene v točki 2.10 zgoraj. Merila omenjajo dva tipa počivališč: prvi pokriva zgolj najosnovnejše potrebe, drugi pa predvideva več obvezne infrastrukture na glavnih strateških točkah in središčih. IRU in ETF poleg tega predlagata še druge – zelo priporočljive ali neobvezne – objekte ali storitve, ki bi jih lahko izvajalci storitev na počivališčih ponudili v skladu s povpraševanjem. Odbor meni, da ta merila uravnoteženo upoštevajo vprašanja varnosti v cestnem prometu, varnosti voznika in tovora ter varstva in zdravja voznikov pri delu.

3.3

Danes v EU – tako v „starih“ kot „novih“ državah članicah – ni dovolj parkirnih mest, ki izpolnjujejo merila IRU/ETF. V srednji in vzhodni Evropi bi jih bilo treba vključiti v fazi načrtovanja in gradnje novih avtocest. Posebno pozornost je treba nameniti mejnim prehodom na zunanjih mejah EU, kjer morajo vozniki pogosto dolgo čakati.

3.4

Evropska komisija in države članice bi morale to stanje čim prej obravnavati, pri tem pa upoštevati svoje odgovornosti in pristojnosti. Odbor z zanimanjem spremlja pobude Parlamenta in Komisije ter upa, da bodo Komisija in države članice čim prej začele tudi prizadevanja za pripravo politik, ki bodo oblikovane po zaključku pilotnih projektov, omenjenih v točki 2.11 zgoraj.

3.5

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da so organizacije civilne družbe, še posebej socialni partnerji iz panoge cestnega prevoza, vprašanje varnih in varovanih parkirišč obravnavali konstruktivno in konkretno. Komisijo želi spodbuditi, da razišče, kako bi to pobudo lahko okrepili in pomagali uresničiti ter obenem podprli vpletene organizacije, da bi njihovim članom pomagali čim bolj izkoristiti sedanja in novozgrajena počivališča. Komisija bi jim lahko na primer – tudi prek interneta – pomagala dopolnjevati in izboljševati informacije o počivališčih ter povečati dostopnost teh informacij za njihove člane. Druga možnost bi bil lahko sistem vsakodnevnih informacij o še prostih parkirnih mestih. Skupaj z državami članicami in ustreznimi organizacijami bi lahko Komisija razvila načine za pravočasno obveščanje voznikov.