3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/47

1.1

Evropska unija, ki ima danes 25 držav članic, se bo do obdobja 2020/2030 gotovo razširila na nove članice, najprej na Romunijo, Turčijo, Bolgarijo, Hrvaško itd. Ne glede na morebitne nove širitve je zelo verjetno, da se bo pri sodelovanju in izmenjavah območje neposrednega vpliva EU razširilo na oddaljene države, kot so Ukrajina, Gruzija in Rusija.

1.2

Na tem velikem ozemlju velikosti celine, ki meri 6000 km od vzhoda do zahoda in 4000 km od severa do juga, se bodo pojavile nove potrebe po prevozu oseb, da bi omogočili prost pretok ob uporabi načel svobode in razvijali tako obliko evropske demokracije, ki vključuje tudi kulturne izmenjave, ter spodbujali gospodarski razvoj.

1.3

Razvoj prevoznih sredstev za verjetne potrebe mobilnosti v prihodnjih dveh ali treh desetletjih je treba predvidevati upoštevajoč cilj lizbonskega vrha iz leta 2000:

Evropa mora postati najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno doseči trajno gospodarsko rast z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo.

1.4

Tako morajo vsi predlogi, ki se nanašajo na razvoj kolektivnih ali individualnih prevoznih sredstev, upoštevati:

1.5

Vsa razmišljanja in ukrepi, ki se nanašajo na razvoj prevoznih sredstev v potniškem prometu, morajo zaradi vključevanja in enakosti med spoloma upoštevati potnike z omejeno mobilnostjo, kot so invalidi, starejši ljudje in majhni otroci. Da bi ljudem z omejeno mobilnostjo omogočili neodvisno in neovirano gibanje, je treba uvesti predpise, ki bodo zagotavljali, da bodo prihodnja prevozna sredstva in z njimi povezana infrastruktura zanje dostopna, podobno kot na področju letalskega prometa Komisija predlaga uredbo, ki natančno navaja pravice oseb z omejeno mobilnostjo (1).

1.6

Odbor ugotavlja, da se Evropska unija že več desetletij dejavno ukvarja s tovornim prometom in daje vedno več pobud za povečanje zmogljivosti tovornega prometa, da bi s tem spodbujala trgovino v Evropi in s tem tudi gospodarski razvoj. Tako so se zelo namnožili projekti prometne infrastrukture, zlasti cestne, redkeje železniške, najredkejši pa so v rečnem prometu.

1.7

Konec leta 2005 bo Komisija predstavila sporočilo o rezultatih vmesne ocene bele knjige z naslovom ''Evropska prometna politika do leta 2010: čas odločitve''. Tako bo mogoče preveriti razvoj položaja uporabnikov v prometni politiki ter preveriti, če se upoštevanje trajnostnega razvoja dejansko kaže v večjem prehodu tovornega prometa s cestnega na druge oblike prometa (železnica, celinske plovne poti in morski promet …). Odbor bo na osnovi te bilance pravočasno pripravil ustrezno mnenje, s katerim pa ne moremo že sedaj prehitevati.

1.8

Za zdaj pa Odbor ugotavlja, da kljub projekcijam Mednarodne železniške zveze glede celotnega števila potniških kilometrov v Zahodni Evropi za obdobje 2010/2020 (2), še vedno manjka pregled nad celotnim potniškim prometom. Že več desetletij očitno velja, da prinaša izpolnjevanje zahtev in potreb na področju tovornega prometa zadostne rešitve tudi na področju potniškega prometa. To je očitno res v primeru razvoja cestne infrastrukture, ki se uporablja tako za tovorni promet kot za kolektivne ali individualne prevoze potnikov (avtomobil, avtobus). Ceste so bile vedno namenjene obojemu. Današnji razvoj prometa pa otežuje soobstoj tovornega in potniškega prometa, ki je na številnih cestnih odsekih celo nevaren. Zaradi te nujnosti, ki v glavnem velja le za tovorni promet, je cestna infrastruktura, ki se lahko uporablja tako za tovor kot za ljudi, dobila prednost pred ostalimi oblikami prometa.

1.9

Odbor o takšnem pristopu meni:

1.10

V takšnih okoliščinah Odbor, ki sam ne more opraviti študij, prek mnenja na lastno pobudo prosi Komisijo, naj čimprej celovito razmisli o:

2.1.1

Odbor poziva Komisijo k ukrepom, da bi se evropski oblikovalci politik in državljani zavedli geografskih razsežnosti evropskega prostora danes in v bližnji prihodnosti. Do obdobja 2020/2030 bo EU, ki ima sedaj 25 članic, nedvomno sprejela še nove države, razširila območje svojega vpliva zaradi bližine (ali zaradi sodelovanja s sosednjimi državami), tako da bo pokrivala vso evropsko celino, v kateri bo treba težave potniškega in tovornega prometa obravnavati v veliko širšem kontekstu.

2.1.2

Danes se vse premalo Evropejcev zaveda dejstva, da bo EU, skupaj z območjem njenega vpliva, pokrivala ozemlje od Atlantskega oceana na zahodu do osrčja Rusije na vzhodu ter od Črnega morja po Volgi do Baltskega morja na severu, pa vse do Sredozemlja in s tem do Afrike na jugu.

2.1.3

V tem novem prostoru pa razdalj in zanje potrebnega potovalnega časa ne moremo obravnavati kot razširitev ali preprosto nadaljevanje že znanih situacij, ob upoštevanju srednjeročno predvidljivih tehnoloških omejitev in potovalnih hitrosti.

2.1.4

Globalizacija ter zaželeno in verjetno višanje življenjskega standarda v nekaterih državah z veliko prebivalci veča potrebe po prevozu na stotine milijonov ljudi, ki ne živijo v EU in ki bodo vsako leto želeli ali morali vstopiti v evropski prostor, da bi se znotraj njega gibali v sklopu zaporednih in relativno kratkih potovanj. Zato Odbor meni, da je treba nove razsežnosti Evrope upoštevati tako na ravni razdalj (znotraj samega evropskega prostora, območja vpliva njegove bližine ter mednarodnih povezav) kot tudi na ravni časa (trajanje potovanj, hitrost prevoznih sredstev, optimizacija časa, namenjenega potovanjem, v skladu z željami in omejitvami uporabnikov).

2.2.1

Glavni razlogi zakaj morajo ljudje potovati

2.2.2

Odbor predlaga preučitev naslednjih razlogov, katerih seznam pa ni popoln:

2.2.3

Odbor predlaga, da se celovita ocena, za katero se zavzema, omeji na tista potovanja, ki ustvarjajo znatne ponavljajoče se ali kontinuirane tokove.

—

Individualna potovanja ali potovanja v zelo majhnih skupinah (nekaj ljudi, par, družina …).

Opomba: Lahko bi, na primer, določili, da je majhna skupina sestavljena iz števila potnikov, ki je v prometnih predpisih opredeljeno kot število potnikov, ki lahko potujejo v osebnem vozilu.

—

Potovanja različno velikih skupin (službena, turistična potovanja, upokojenci, počitnikarji itd.)

2.2.6

Zato Odbor predlaga razlikovanje med naslednjimi razdaljami:

2.2.7

Na koncu bi bilo treba poglavju, posvečenemu razdaljam, dodati še mednarodna in medcelinska potovanja, da bi upoštevali tokove prihodov v evropski prostor in odhodov iz njega.

2.2.8

Odbor seveda želi, da bi se celovita ocena, za katero se zavzema, nanašala na prevozna sredstva in infrastrukturo, ki se uporablja za potniški promet. Na tem področju je treba ne le prepoznati, oceniti in optimizirati obstoječa sredstva, ki so že širše poznana, temveč je treba brez predsodkov raziskovati tudi nove rešitve, ki bodo lahko hitro izkoristile tehnike in tehnologije, ki se bodo na tem področju pojavile v naslednjih desetletjih. Zato mora Komisija podati predloge za spodbujanje, organiziranje in koordiniranje programov raziskav o razvoju prevoznih sredstev in predvideti potrebe v prihodnosti, obenem pa omogočati vključevanje novih rešitev.

2.2.9

Obstoječa potniška prevozna sredstva bi bila v okviru celovite ocene lahko razvrščena tako:

2.3.1

Odbor je pri pregledu razpoložljivih številčnih podatkov o oceni obsega potniškega prometa v naslednjih desetletjih ugotovil, da so na tem področju velike vrzeli. Obstaja relativno veliko podatkov o potniškem prometu v preteklosti, vendar ti ne omogočajo dovolj zanesljivih projekcij za prihodnost. Ne upoštevajo namreč niti nedavnih sprememb, kot je na primer širitev EU na 25 držav članic, niti srednjeročnih predvidevanj glede nadaljnjih širitev, niti sprememb v državah, ki lahko zaradi svoje bližine vplivajo na EU.

2.3.2

EESO ne pozna nobene razpoložljive raziskave o posledicah in potencialnem učinku, ki ga bo na EU imel dvig življenjskega standarda v državah v razvoju, ki bo omogočil stotinam milijonov njihovih prebivalcev vsako leto potovati preko meja, kar se v primeru Kitajske lahko zgodi do leta 2020 in v primeru Indije do leta 2030, o čemer se ujemajo napovedi iz različnih virov. Pogosto omenjana številka 100 milijonov Kitajcev, ki naj bi kot turisti vsako leto potovali preko meja v letu 2020, se nam danes zdi nerealna. Vendar pa je to le 8 % vseh prebivalcev Kitajske. Delež je torej manjši od deleža Japoncev, ki danes potujejo preko meja (približno 12 milijonov ljudi). Neka novejša raziskava kaže, da ima 4 % kitajskega prebivalstva že danes enak standard kot povprečni Evropejci. 4 % ni veliko, vendar v primeru Kitajske to pomeni več kot 50 milijonov ljudi!

2.3.3

Za primerjavo lahko predpostavimo, da se le 50 milijonov Kitajcev odloči priti v Evropo kot turisti in da uporabljajo letalo za potovanja v več držav EU v obliki krajših obiskov (povprečno deset dni). Odbor bi želel, da se EU po preveritvi teoretičnih napovedi posveti nujnemu razvijanju zmogljivosti in spodbudi države, da si priskrbijo primerna sredstva za to, da bi lahko uživale gospodarske koristi, ki jih lahko prinese takšen razvoj turizma. Če se ne bomo sposobni odzvati na potrebe Kitajcev in Indijcev po mobilnosti, bodo ti v danem trenutku odšli tja, kjer jih bodo sposobni sprejeti.

2.3.4

Odbor se je z zanimanjem seznanil z dokumentom z naslovom: European energy and transport: Scenario on key drivers, ki ga je objavila Komisija septembra 2004. Ta dokument, na katerega bi se bilo treba sklicevati, vsebuje rezultate raziskave možnega razvoja na številnih področjih do treh mejnikov: 2010/2020/2030. Cilj raziskave je ugotoviti potrebe po energiji ter možnosti uporabe manj onesnažujočih ali obnovljivih virov energije. V tem smislu je četrto poglavje posvečeno prometu in omogoča določene projekcije, iz katerih bi bilo treba izluščiti podatke o potniškem prometu, ki so navedeni vzporedno s podatki o tovornem prometu, ta pa ima v teh statistikah prevladujoč položaj.

2.3.5

Priloga k temu poročilu (3) podaja nekaj kazalnikov predvidenega razvoja.

Narejene so projekcije za 30 držav (25 držav članic, ki jim je Komisija dodala še Romunijo, Bolgarijo, Švico, Norveško in Turčijo). Gledano v celoti, bo potniški promet v teh 30 državah naraščal v obdobju 40 let. (Gpkm = gigapotniški kilometer)

2.3.6

Odbor opaža, da so, zanimivo, predvidevanja rasti za prihodnja desetletja manjša od rasti, zabeležene v obdobju 1990/2000. Tako lahko sklepamo, da mobilnost oseb ni več merilo vitalnosti gospodarstva.

2.3.7

Opazimo lahko, da se bodo cestni potniški prevozi z zasebnimi vozili v obdobju 2000/2030 povečali za 45 %, železniški promet pa le za 30 %. V enakem obdobju se bo zračni promet povečal za 300 %. Odbor ne more oceniti koherentnosti teh predvidevanj, vendar meni, da jih je treba temeljito preučiti, da bi dobili celovit pregled stanja v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.

2.3.8

Odbor torej Komisijo poziva, da pripravi popolno in specifično raziskavo, da bi lahko čim bolj natančno ugotovili kvalitativne in kvantitativne potrebe potniškega prometa do leta 2020 in 2030 in se lahko nanje odzvali.

2.3.9

Ta raziskava bi se morala nanašati ne le na 30 držav, ki jih je že določila Komisija v prej omenjenem dokumentu, temveč tudi na države v območju neposrednega vpliva EU (Hrvaška, Albanija, Ukrajina, Rusija, Severna Afrika …), ki bodo v 25 letih imele tesne stike z EU, ne glede na to, v kakšni obliki.

2.3.10

Raziskava bi morala prav tako omogočiti oceno vpliva mednarodnih potovanj, zlasti turizma iz razvijajočih se držav (Kitajska, Indija …), na prehajanja v evropski prostor in iz njega.

3.1

meni, da je nujno treba zagotoviti mobilnost oseb v razširjeni Evropi, da bi okrepili demokracijo in prispevali h koheziji EU;

3.2

ugotavlja, da je premalo študij o mobilnosti oseb do leta 2030, da bi lahko ocenili vpliv na potreben obseg prevoznih sredstev in ustrezne infrastrukture;

3.3

poudarja, da traja izvedba vsake obsežne infrastrukture v celotni Evropi zelo dolgo (približno dve desetletji);

3.4

ocenjuje, da lahko na podlagi obstoječih informacij predvidevamo velik porast potreb v potniškem prometu in da bi morala zato Komisija opraviti študije in po tem začeti celovit in specifičen razmislek o tej temi, vzporedno s študijami in razpravami o razvoju tovornega prometa;

3.5

predlaga, da bi lahko na podlagi teh razprav leta 2010 Komisija izdala novo belo knjigo o prometni politiki, ki bi bila bolj temeljita od tiste iz leta 2001, da bi odgovorili na potrebe potniškega prometa do obdobja 2020/2030. Vključena bi lahko bila naslednja merila:

3.6

predlaga Komisiji, naj skupaj z zadevnimi državami zagotovi potrebna sredstva, da bi lahko v optimalnih pogojih in v skladu z načeli trajnostnega razvoja omogočili mobilnost ljudi, upoštevajoč predvsem:

3.7

na koncu poudarja, da mora združena Evropa zagotoviti, da imajo države uravnoteženo ponudbo storitev na področju tovornega in potniškega prometa. Poleg tega želi biti seznanjen o začetku priprave te celovite ocene in pri tem sodelovati ter da se z njim posvetuje glede sklepov.