3.2.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 28/69

1.1

Solidarnostni sklad Evropske unije (SSEU) je bil ustanovljen leta 2002, da bi zagotovil pomoč regijam držav članic ali držav, ki se pripravljajo na vstop, v primeru večje nesreče.

1.2

SSEU bi moral biti prilagodljiv in kolikor mogoče neobremenjen z birokracijo, da bo prizadetim regijam lahko zagotovil takojšnjo pomoč.

1.3

Proračun SSEU je za obdobje 2002–2006 znašal približno eno milijardo EUR na leto.

1.4

Uredba o SSEU bo revidirana šele konec leta 2006, tukajšnje mnenje pa obravnava prav to revizijo.

1.5

Sedanji SSEU zajema le naravne nesreče. To pomeni, da je izredno težko zagotoviti pomoč v primeru industrijskih nesreč, terorističnih dejanj ali celo resnega izrednega stanja javnega zdravja.

1.6

Sedanji finančni prag za uporabo SSEU je zelo visok (3 milijarde EUR za stroške, ki nastanejo zaradi neposredne škode, ali več kot 0,6 % BND), kar je privedlo do tega, da sta bili več kot dve tretjini pomoči zagotovljeni v okviru klavzule o izjemi, za kar pa proračun znaša le 75 milijonov EUR na leto.

2.1.1

Geografsko področje uporabe SSEU ostaja nespremenjeno, zajema sedanje države članice in tudi države pristopnice.

2.1.2

Tematsko področje uporabe je sedaj razširjeno, tako da poleg naravnih nesreč zajema tehnološke ali industrijske nesreče, ogroženost javnega zdravja in teroristična dejanja.

2.1.3

„Nesrečo“ opredeljujeta dve merili, ki upravičujeta pomoč iz sklada — količinsko in politično merilo.

2.1.3.1

Količinsko merilo: finančni prag za uporabo SSEU se zniža s 3 milijard EUR na 1 milijardo EUR ali z 0,6 % na 0,5 % BND, kar bo omogočilo uporabo sklada v več primerih.

2.1.3.2

Politično merilo: v jasno upravičenih okoliščinah (posebej v takih, ko je celoten obseg škode v času sprejetja odločitve neznan) lahko Komisija uporabi sklad, tudi če količinsko merilo ni izpolnjeno.

2.1.4

Do pomoči so upravičene tudi države, ki mejijo na prizadete države, če čutijo posledice nesreče.

2.1.5

Načelo subsidiarnosti mora veljati tudi za SSEU.

2.1.6

V okviru predloga lahko prizadeta država zaprosi za predplačilo (približno 5 % skupnega predvidenega stroška za upravičene ukrepe do največ 5 milijonov EUR), ki se odobri neposredno po prošnji za pomoč. Če se prošnja nato izkaže za neupravičeno, mora zadevna država to vsoto vrniti.

2.1.7

Pri odobritvi pomoči je treba uporabiti načelo sorazmernosti, tj. upošteva se celotna škoda, velikost države in resne posledice za prihodnost.

2.1.8

Država upravičenka v celoti prevzame odgovornost za način uporabe pomoči in mora predložiti podrobno poročilo o izdatkih, ki jih mora upravičiti, in ravnati v skladu z uredbo.

2.1.9

Vsota, ki jo je za SSEU predlagala Komisija, ostaja 1 milijarda EUR na leto.

2.1.10

Proračun EU ne vsebuje postavke za SSEU. Če je treba uporabiti sklad, je potreben rebalans proračuna.

2.1.11

Če poraba preseže letni znesek, je mogoče, če je to upravičeno, uporabiti proračun naslednjega leta, da se zagotovi odobritev pomoči.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja cilj Komisije, da razširi področje uporabe solidarnostnega sklada in omogoči hiter odziv v primeru krize.

3.2

EESO meni, da je treba natančno uskladiti različne vidike predloga Komisije, da bo bolj učinkovit, sklad pa bo na osnovi tega bolj vpliven in prilagodljiv instrument EU, ki bo prebivalcem ozemlja, ki ga zajema, omogočil celovito izkoriščanje pomoči, ki jo nudi. Tak prispevek mora biti čim manj obremenjen z birokracijo, urejen pa mora biti s pravili, ki bodo veljala za različne vrste nesreče ne glede na vzrok in v najbolj kritičnih trenutkih zagotovila pomoč skupnostim, katerim je namenjen. Poleg tega, da ponuja dragoceno pomoč za obnovo infrastrukture in normalizira ekonomsko in socialno življenje, mora služiti kot nedvoumno politično znamenje, ki ga Evropa lahko pošlje državljanom, ki so jih prizadele hude izredne razmere.

3.3

Čeprav je predlagani finančni okvir postavljen v skladu s prošnjami, predloženimi v preteklih letih, EESO dvomi, da bi lahko izpolnil potrebe večje nesreče, kot je potres ali ogromen val, pandemična bolezen, ki bi zajela vso Evropo, ali napad z orožjem za množično uničevanje. Ker se take okoliščine zares pojavijo le izjemoma, bi jih bilo treba predvideti s sredstvi mehanizma, ki bi bil prav tako izjemen, vendar bi ga Unija lahko uporabila, če bi prišlo do nesreče take razsežnosti.

3.4

EESO je prepričan, da morajo biti pravila za dostop do sklada preprosta, jasna in čim manj obremenjena z birokracijo, vsebovati pa morajo mehanizme za zagotovitev transparentnosti ter poznejše ocene in spremljanje načinov uporabe virov, ki jih je država upravičenka prejela na razpolago.

3.5

Ob upoštevanju sedanjega proračuna EU in gospodarske situacije v Evropi EESO ne nasprotuje predlagani spremenljivi obliki proračuna z vnaprej določeno omejitvijo. Vendar meni, da bi bilo treba SSEU čim prej ustanoviti kot stalen neodvisni sklad z lastnim fiksnim letnim proračunom, katerega „presežki“, ki se naberejo iz neuporabljenih letnih sredstev, bi služili kot rezerva za večje nesreče.

3.6

EESO ocenjuje predlog Komisije v zvezi s pravili o rokih za uporabo kot korak v pravo smer. Pozdravlja načrtovan mehanizem za hiter odziv, saj bo pomagal zagotoviti hitro pomoč, takoj ko se ugotovijo dejstva, kar je dejanski namen uporabe SSEU.

3.7

Ocenjevanje škode bo zaradi obsega okoliščin, ki jih zajema predlagana uredba, precej kompleksno. Postopek je lahko zaradi velikega obsega stroškov in vključenih akterjev ter dejstva, da zajema škodo tako javne kot zasebne lastnine, tudi zelo nezanesljiv. Kratek rok, v katerem je treba prošnjo, ki zajema mnoge različne interese in poškodovane materialne dobrine, predložiti Komisiji, lahko povzroči bistveno previsoko ali prenizko oceno posledic krize. Zato je treba prošnje držav podrobno oceniti, vključiti specialiste, podatke iz preteklosti in prejšnje registre, ter vsoto finančnih sredstev prilagoditi življenjskim stroškom v državi upravičenki.

3.8

Glede na vrsto stroškov, ki bi jih kril sklad, EESO odobrava upravičene ukrepe, naštete v členu 4 predlagane uredbe, vendar bi želel, da se doda še ena kategorija z naslovom Drugi ukrepi javnega interesa, namenjeni normalizaciji ekonomskega in socialnega življenja prizadetega prebivalstva in/ali območij ob odprtju dostopa do SSEU vsem akterjem civilne družbe v skladu z določbami in nadzorom, ki jih je treba še opredeliti. Cilj te nove točke je priprava na nepredvidljivo naravo vrst in posledic dogodkov, ki jih bo kril SSEU, tako da bo sprejemanje odločitev v izrednih okoliščinah bolj prilagodljivo, v primerih ogroženosti socialnih in proizvodnih struktur, če pomoč za škodo na zasebni lastnini ni mogoča.

3.8.1

V zvezi s prizadevanjem za širši dostop je treba opozoriti, da predvidena sredstva niso izkoriščena, predvsem zaradi klavzule, ki uporabo skladov omejuje zgolj na javno porabo. Zato se je nemogoče odzvati na razmere, ki dejansko sodijo v okvir SSEU.

3.8.2

Prav tako je treba preučiti prag, da bi intervencijsko sposobnost sklada prilagodili lokalnim potrebam in regionalnim razsežnostim naravnih pojavov.

3.9

EESO meni, da morajo biti končni upravičenci ukrepov sklada državljani EU. Države so vmesne upravičenke le iz logističnih in organizacijskih razlogov, ker prejemajo vire iz proračuna SSEU. Iz istega razloga državne organizacije ne bi smele biti edine prejemnice javnih sredstev, ki so na razpolago v okviru sklada. Ta sredstva bi morale prejeti tudi organizacije civilne družbe, saj so pogosto vključene v upravičene ukrepe, ker države načeloma nimajo virov za ukrepanje proti vplivom te vrste nesreče brez njihove pomoči. Gasilci, prostovoljne organizacije civilne družbe na področjih zdravstva ali socialne pomoči in drugi akterji civilne družbe morajo prejeti ustrezno nadomestilo za svoja prizadevanja in predanost ter za izdatke, ki nastanejo, ker njihovi proračuni ponavadi niso predvideni za razsežnost takih dogodkov.

3.10

EESO meni, da bi bilo treba ponovno pregledati geografsko področje uporabe držav, ki so zajete v primeru nesreče, tako da se zagotovi, da države, ki nimajo skupne meje s prizadeto državo, lahko prejmejo pomoč. Nesreče velike razsežnosti (npr. jedrska nesreča) lahko prizadene države, ki nimajo meje z državo, v kateri izvira katastrofa, in tudi te bi morale biti upravičene do pomoči. Če so prizadete druge države, in pod pogojem, da se uporabi sklad, ga je treba uporabiti v vseh zadevnih državah, tudi če katere izmed njih ne dosegajo praga, določenega v členu 2 predloga.

3.11

EESO meni, da se vprašanje sosedstva postavi tudi v primeru, ko dogodek, ki izvira v EU ali državi kandidatki, prizadene države, ki niso ne članice ne kandidatke. Če se SSEU uporabi za dogodek, ki izvira ali je bil povzročen na tem geografskem področju, bi druge sosednje države prav tako zaslužile pomoč Unije, in sicer v okviru SSEU ali drugih veljavnih instrumentov za mednarodno sodelovanje ter pod pogojem, da to ne vpliva na posebne tekoče programe sodelovanja in jih s tem ne ovira.

3.12

EESO je prepričan, da bi bilo treba sklad uporabiti tudi za nesreče, do katerih pride zaradi kopičenja ali nadaljevanja razmer, ki na začetku niso bile ocenjene kot posebej resne (na primer huda suša); opredeliti bi bilo treba trenutek, ko se jih začne obravnavati kot resne razmere. Klimatske spremembe, do katerih je prišlo deloma zaradi globalnega ogrevanja — za katero je odgovorna tudi Unija kot celota — prizadenejo nekatere države bolj kot druge in Evropska unija ne bi ravnala niti razumno niti solidarnostno, če bi se izognila svojim obveznostim v zvezi z vzroki klimatskih sprememb ali njihovimi posledicami.

3.12.1

Na podlagi opažanj, zbranih med delovnim obiskom EESO v Španiji in na Portugalskem od 14. do 16. septembra 2005, se zdi potrebno tesneje povezati uporabo:

3.12.2

Vključitev pomoči iz SSEU v širši okvir obsežnejših in dolgoročnih ukrepov bi morala biti pomembno merilo Komisije pri izbiri projektov. Tako bi dosegli večjo in celovitejšo učinkovitost tako SSEU kot tudi strukturnih skladov.

3.12.3

Prav tako kot poplave, tornade in neurja, ki so že zajeti v sklad, bi moral seznam pojavov, ki jih podpira SSEU, vključevati tudi vprašanja oskrbe z vodo, praktične infrastrukture in zagotovitve socialne ali zdravstvene pomoči prebivalstvu v nepredvidenih obdobjih suše ali vročinskih valov. Uredba bi morala poskrbeti za te okoliščine in jasno opredeliti, kdaj postanejo predmet obravnave, ker ne nastanejo zaradi hitrega in takojšnjega dogodka, temveč zaradi nenehnega poslabševanja danih razmer (podnebno pogojenih ali drugih).

3.13

V ta namen bi lahko uvedli obveznost za nacionalne oblasti, pristojne za vodno gospodarstvo, da objavijo 'uradno obvestilo o hudi suši', ki temelji na enotnih objektivnih merilih. Slednja bi morala upoštevati uprave vodnega gospodarstva v vseh državah članicah.

3.14

EESO je prepričan, da morajo države članice in Unija postaviti jasna pravila v zvezi z obveznostjo zavarovalnega sistema EU, da se zagotovi kritje za nekatere vrste tveganja, ki se jim zavarovalne družbe pogosto poskušajo izogniti. To je toliko bolj pomembno, ker SSEU in državna pomoč na splošno ne krijeta škode fizičnih oseb, ti stroški pa so ponavadi mnogo višji kot pomoč, ki so jo pripravljene zagotoviti javne oblasti v primeru problemov, ki prizadenejo celotno skupnost.

3.15

Nazadnje EESO meni, da je treba na vseh ravneh spodbujati preprečevanje tveganja, da se ublažijo ali izničijo posledice takih razmer, in sicer s pomočjo predvidevanja dogodkov te vrste, preprečevanjem nesreč ter pripravo in uporabo mehanizmov za zgodnji odziv, z namenom, da se zavaruje človekovo življenje in dobro počutje ter prepreči uničenje tako infrastrukture kot materialnih in nematerialnih dobrin. Zato EESO ne nasprotuje, da bi se v uredbo vključila omejevalna določba, ki bi z namenom, da spodbudi preprečevalne ukrepe, omejila, zmanjšala ali ukinila podporo SSEU v dokazanih primerih malomarnosti javnih oblasti zadevne države, če država lahko prevzame finančno obremenitev posledic nesreče. SSEU bi lahko še zmeraj zagotovil pomoč v takih primerih, in sicer v obliki posojila namesto nepovratnih sredstev, ker je podpora navsezadnje namenjena prebivalstvu, ki ga je prizadela nesreča. Odobravanje pomoči EU državam, ki so ravnale malomarno, daje vtis brezbrižnosti in neodgovornosti ter povečuje tveganje nekaterih vrst nesreč, ki bi jih bilo včasih mogoče preprečiti.

4.1

EESO znova poudarja že izraženo stališče, tj. podpora preprečevanja, odgovornost in predvidevanje hudih nesreč. Velik pomen pripisuje tudi obstoju mehanizma, kot je SSEU, pod pogojem, da je prilagojen upoštevanju kritik in predlogov iz točke 3 zgoraj.

4.2

EESO pozdravlja izboljšave v predlagani uredbi, vendar meni, da ne zadostujejo, da bi SSEU v celoti razvil svoje možnosti in zmogljivosti za ustrezno ukrepanje.

4.3

Odbor meni, da je treba predlog Komisije dopolniti v naslednjih treh vidikih, da bo bolje prilagojen praktičnim zahtevam:

4.4

Čim prej bi bilo treba pripraviti mnenje na lastno pobudo, v katerem bo Odbor ocenil načela in delovanje solidarnostnega sklada in preveril, ali je sklad prilagojen potrebam držav članic in regij EU, ter tako pripomogel k reševanju ugotovljenih težav.